22. FEBRUAR KATEDRAL SVETEGA PETERSKEGA APOSTLA

MOLITEV

Dovolite, vsemogočni Bog, da med svetovnimi preobrati

ne moti svoje Cerkve, ki si jo ustanovil na skali

s poklicem vere apostola Petra.

Stol San Pietro (v latinski Cathedra Petri) je lesen prestol, ki ga srednjeveška legenda poistoveti s škofovskim stolcem, ki je pripadal svetemu Petru apostolu kot prvi rimski škof in papež.

V resnici je ohranjen artefakt iz devetega stoletja, ki ga je kralj Frankov Karel Plešasti leta 875 podaril papežu Janezu VIII. Ob njegovem spustu v Rim zaradi kronanja za cesarja. [1]

Prestol Charlesa Balda se je nato poistovetil s stolčkom San Pietra
Kot relikvija se hrani v baziliki svetega Petra v Vatikanu, v grandiozni baročni kompoziciji, ki jo je zasnoval Gian Lorenzo Bernini in je bila zgrajena med letoma 1656 in 1665.

Kopija lesenega stola je razstavljena tudi v Umetnostnozgodovinskem muzeju - Zaklad sv. Petra z vhodom znotraj bazilike.

Ime "cathedra" izhaja iz latinskega izraza cathedra, ki označuje škofovski stol (sedež, na katerem škof sedi)

Praznik stolice svetega Petra, vpisan v splošni rimski koledar, sega v tretje stoletje. [2] Lexikon für Theologie und Kirche pravi, da je ta pogostitev nastala v slavnostnem obedu mrtveca, ki je bil 22. februarja v Rimu tradicionalno (Feralia), praznovanje, podobno refrigeriju, ki so ga uporabljali v katakombah. [3] [4]

Koledar Philocalus iz leta 354, ki je nastal leta 311, navaja 22. februar kot edini datum praznika. [5] Namesto tega sta v hieronimskem martirologiji, ki je v sedanji obliki iz devetega stoletja, dva dneva praznovanja, posvečena stolu svetega apostola Petra: 18. januarja in 22. februarja. Vsi rokopisi tega dokumenta vsebujejo pozen dodatek, v skladu s katerim bi februarski praznik slavil stol sv. Petra v Antiohiji, zato je bil januarski praznik namesto tega povezan s škofovsko funkcijo svetega Petra v Rimu in je bil obravnavan kot najpomembnejše. [5]

Januarski praznik je bil izbran leta 1908 kot prvi dan molitvene osmine za krščansko enotnost, ki se je zaključila s praznikom spreobrnjenja svetega Pavla 25. januarja.

V reviziji splošnega rimskega koledarja, ki jo je leta 1960 naredil papež Janez XXIII, je bilo več praznikov, za katere se je štelo, da so dvojniki drugih, ukinjenih. V primeru dveh praznikov stolnice sv. Petra je ohranjen le starejši februarski stol. [6] Zato tudi v edini obliki tridentinske maše, ki je zdaj dovoljena kot »izredna oblika« rimskega obreda, ki jo predstavlja izdaja Rimskega misala iz leta 1962, ostaja samo praznik februar. Kakor koli že, teden molitve za enotnost krščanov se še naprej praznuje iste dni v januarju, kljub temu, da je bil v rimskem koledarju praznik, izbran za začetni dan, ukinjen.

V veleposlanskem obredu pa je enotno praznovanje določeno za 18. januar, da bi ga oddaljili od Lenta.