28. avgust: predanost in molitve Sant'Agostinu

Sveti Avguštin se je rodil v Afriki v Tagasteju v Numidiji - trenutno Souk-Ahras v Alžiriji - 13. novembra 354 iz družine majhnih lastnikov zemljišč. Krščansko izobrazbo je dobil od matere, a po branju Ciceronovega Hortenzija je sprejel filozofijo in se držal maniheizma. Potovanje v Milano sega v leto 387, mesto, kjer je spoznal svetega Ambrozija. Srečanje je pomembno za Avguštinovo pot vere: od Ambrozija je krščen. Kasneje se je vrnil v Afriko z željo, da bi ustvaril skupnost menihov; po smrti svoje matere odide v Hippo, kjer je posvečen v duhovnika in škofa. Njegova teološka, ​​mistična, filozofska in polemična dela - slednja odražajo močan boj, ki ga Avguštin vodi proti herezijam, ki mu posveča del svojega življenja - še vedno preučujejo. Avguštin si je zaradi misli, ki jo vsebujejo besedila, kot sta "Izpovedi" ali "Božje mesto", zaslužil naziv doktorja Cerkve. Medtem ko so Vandali oblegali Hippo, je leta 429 svetnik hudo zbolel. Umrl je 28. avgusta 430 v starosti 76 let. (Prihodnost)

MOLITEV S. AVGUSTINU

Za tisto prisrčno tolažbo, ki ste jo, o slavni sveti Avguštin, pripeljali k sveti Moniki svojo mater in vso Cerkev, ko ste bili oživljeni z zgledom rimskega Viktorina in govori, ki so zdaj javni, zdaj prikrajšani za velikega milanskega škofa, svetega Ambrozija in svetega Simpliciana in Alipija, ki sta se končno odločila spreobrniti se, pridobiti za nas vse milosti, da nenehno izkoriščamo zglede in nasvete krepostnih, da bi v nebesa prinesla toliko veselja do našega prihodnjega življenja, kot ga imamo pomanjkljivosti našega preteklega življenja. Slava

Mi, ki smo sledili Avguštinu, ki se je potepal, mu moramo slediti pokajnik. Deh! njegov zgled naj nas vodi k iskanju odpuščanja in prekinitvi vseh naklonjenosti, ki povzročajo naš propad. Slava

NAJVEČ. - Krščanske matere, če znate jokati in moliti, vam bo spreobrnjenje avguštinov nekoč spet posušilo solze.

MOLITEV S. AVGUSTINU

papeža Pavla VI

Avguštin, ali ni res, da nas kličete nazaj v notranje življenje? Tisto življenje, ki ga naše moderno izobraževanje, ki je vse predvideno v zunanjem svetu, pusti in nam skorajda postane dolgčas? Ne vemo več, kako se zbrati, ne znamo več meditirati, ne vemo več moliti.

Če nato vstopimo v svoj duh, se zapremo vase in izgubimo občutek za zunanjo resničnost; če gremo ven, izgubimo občutek in okus notranje resničnosti in resnice, da nas odkrije le okno notranjega življenja. Ne vemo več, kako vzpostaviti pravi odnos med imanenco in transcendenco; ne vemo več, kako najti pot resnice in resničnosti, ker smo pozabili na njeno izhodišče, ki je notranje življenje, in na prihod, ki je Bog.

Pokliči nas nazaj, o sveti Avguštin, k sebi; nauči nas vrednosti in prostranosti notranjega kraljestva; spomni nas na svoje besede: «Po duši svoji grem gor ..»; položite svojo strast tudi v naše duše: «O resnica, o resnica, kako globoki vzdihi so se dvignili k tebi iz globine moje duše!».

O Avguštin, bodite mi učitelji notranjega življenja; podeli si, da se v njej okrevamo in da, ko smo spet vstopili v posest svoje duše, lahko v njej odkrijemo odsev, prisotnost, delovanje Boga in da smo poslušni povabilu svoje resnične narave, še bolj poslušni skrivnosti njegovo milost lahko dosežemo modrost, to je z mislijo Resnica, z Resnico Ljubezen, z Ljubeznijo polnost Življenja, ki je Bog.

MOLITEV S. AVGUSTINU

papež Janez Pavel II

O veliki Avguštin, naš oče in učitelj, poznavalec svetlih božjih poti in tudi mučnih poti ljudi, občudujemo čudeže, ki jih je božja Milost delala v vas, zaradi česar ste strastno pričevanje resnice in dobrega v službi bratov.

Na začetku novega tisočletja, ki ga zaznamuje Kristusov križ, nas naučite brati zgodovino v luči božje providnosti, ki vodi dogodke do dokončnega srečanja z Očetom. Usmerite nas k ciljem miru, ki v srcu negujejo lastnega hrepenenja po tistih vrednotah, na katerih je mogoče graditi, z močjo, ki izhaja iz Boga, "mesta" v človeškem merilu.

Globok nauk, ki ste ga z ljubečim in potrpežljivim študijem črpali iz vedno živih virov Svetega pisma, osvetljuje tiste, ki jih danes mika odtujitev miraž. Pridobite pogum zanje, da se podajo na pot do tistega "notranjega človeka", v katerem čaka tisti, ki edini lahko da mir za naše nemirno srce.

Zdi se, da je veliko naših sodobnikov izgubilo upanje, da bi lahko med številnimi nasprotnimi ideologijami prišlo do resnice, katere njihova intimnost pa ohranja močno nostalgijo. Uči jih, da nikoli ne obupajo nad raziskavami, z gotovostjo, da bo njihov trud na koncu nagrajen z izpolnjenim srečanjem s tisto vrhovno resnico, ki je vir vse ustvarjene resnice.

Končno, sveti Avguštin, pošljite nam tudi iskrico tiste goreče ljubezni do Cerkve, katoliške matere svetnikov, ki je podpirala in oživljala prizadevanja vašega dolgega službovanja. Dovolite, da s sprehodom pod vodstvom legitimnih pastirjev dosežemo slavo nebeške domovine, kjer se bomo z vsemi Blagoslovljeni lahko združili z novim kantilom neskončne aleluje. Amen

MOLITEV S. AVGUSTINU

avtor M. Alessandra Macajone OSA

Avguštin, naš oče in od vseh sodobni brat vsem, vi, človek neprespanega notranjega iskanja, ki ste dobro poznali svetleče božje poti in izkusili vijugaste človeške poti, smo nam postali življenjski učitelj in sopotnik. Smo dezorientirani, izgubljeni, bolni zaradi nedoslednosti. Vsak dan zavedeni z lažnimi in odtujevalnimi cilji, tudi mi, tako kot vi, ljubimo v zameno za Boga, neizmerne bajke in neskončne laži (prim. Conf. 4,8).

Oče Agostino, pridite in nas zberite iz naših razpršenosti, pridite in nas vodite "domov", položite na romanje v notranje globine sebe, kjer na srečo nemir našega srca nima miru. V dar vas prosimo za pogum, da vsak dan hodimo nazaj k sebi, k svojemu notranjemu človeku, tam, kjer se vam je razkrila Ljubezen, ki presega vsa pričakovanja, ki vas je čakala v srcu in prišla naravnost v vaše srce. srečanje.

Oče Agostino, bil si strasten pevec Resnice, zdi se, da sva izgubila pot; nauči se, da se je nikoli ne bojimo, kajti njen sijaj je odsev Božjega obraza. In z Resnico bomo odkrivali lepoto vsakega ustvarjenega in predvsem sebe, Božjo podobo in podobo, ki jo imamo vedno več močna nostalgija.

Oče Agostino, zapeli ste lepoto in jasnost človeške narave, h kateremu se božanskemu izvoru želimo vrniti, da bi zgradili novo družbo. V naši sušni družini prebudite čar čistega srca, ki končno vidi Boga; obudi samozavest in veselje do pravega prijateljstva. Nazadnje, pojdite z vami na pot k ciljem miru in zažgite naša srca od vaše strasti do enotnosti in harmonije, tako da bomo zgradili božje mesto, kjer je sožitje in življenje, ki je bolj vredno živeti, lepo in sveto. , v božjo slavo in v srečo ljudi. Amen.