7 dobrih razlogov za življenje razmišljanja o večnosti

Aktivirajte novice ali brskajte po družabnih medijih, zlahka vas prevzame to, kar se trenutno dogaja na svetu. Vključeni smo v najbolj pereče zadeve v današnjem času. Mogoče za to ne potrebujemo novic; morda so nas naša individualna življenja popolnoma prebudila tu in zdaj z vsemi svojimi konkurenčnimi potrebami. V našem vsakdanjem življenju smo prešli iz ene stvari v drugo.

Za Kristusove privržence obstaja vizija, da potrebujemo tisto, kar presega današnje neposredne skrbi. Ta vizija je večnost. Prihaja z upanjem in opozorilom - in oba moramo poslušati. Za trenutek odstranimo cilj naših trenutnih okoliščin in pogledamo s fiksnim pogledom v večnost.

Tu je sedem razlogov, zakaj moramo upoštevati to večno perspektivo:

1. Naše življenje na tem svetu je začasno
"Zato si popravimo oči ne na tem, kar je vidno, ampak na tistem, kar se ne vidi, saj je to, kar je vidno, začasno, toda tisto, kar ni vidno, je večno" (2. Korinčanom 4:18).

Na tem planetu smo že tako malo časa že od večnosti. Lahko bi živeli svoje življenje v prepričanju, da imamo leta, da počnemo, kar hočemo, toda v resnici nihče od nas ne ve, koliko časa nam je ostalo. Naše življenje je minljivo, tako kot bi psalmist lahko molil, naj prosi Gospoda, naj nas "nauči šteti naše dni, da bomo lahko dobili srce modrosti" (Psalm 90).

Moramo razmisliti o kratkosti življenja, ne vedoč, kaj se bo zgodilo jutri, saj je naše življenje le "megla, ki se pojavi za nekaj časa in nato izgine" (Jak 4). Za kristjane smo romarji, ki prečkajo ta svet; to ni naš dom, niti naša končna destinacija. Pomaga nam ohraniti to perspektivo in imeti zaupanje, da bodo naše trenutne težave minile. Prav tako nas mora spomniti, da se ne navezujemo na stvari tega sveta.

2. Ljudje se brez upanja soočajo z življenjem in smrtjo
"Ker se evangelija ne sramim, ker je Božja moč tista, ki verjamejo, odrešitev: najprej Židu, nato poganom" (Rimljanom 1).

Smrt je za vse nas neizogibna in mnogi v naši skupnosti in po vsem svetu živijo in umirajo, ne da bi vedeli o Jezusovi dobri vesti, večnost pa bi nas morala gnati in voditi z nujno željo po deljenju evangelija. Vemo, da je evangelij Božja moč za zveličanje vseh, ki verujejo (Rimljanom 1:16).

Smrt ni za nobenega izmed nas konec zgodovine, saj bo prišlo do večnega rezultata, tako v Božji navzočnosti kot zunaj njegove navzočnosti za večnost (2. Solunjan 1: 9). Jezus je poskrbel, da so vsi ljudje prišli v njegovo kraljestvo s križem, na katerem je umrl za naše grehe. To resnico moramo deliti z drugimi, saj je od njih odvisna njihova večna prihodnost.

3. Verniki lahko živijo v nebesnem upanju
"Ker vemo, da če je zemeljski šotor, v katerem živimo, uničen, imamo od Boga stavbo, večno hišo v nebesih, ki je ni zgrajena s človeškimi rokami" (2. Korinčanom 5: 1).

Verniki imajo zanesljivo upanje, da bodo nekega dne z Bogom v nebesih. Jezusova smrt in vstajenje je omogočilo, da se grešno človeštvo pomiri s svetim Bogom. Ko nekdo izjavi z usti, da je Jezus Gospod in v njihovo srce verjame, da ga je Bog dvignil od mrtvih, se bodo rešili (Rimljani 10: 9) in bodo imeli večno življenje. Lahko krepko živimo, polni gotovosti, kam gremo po smrti. Imamo tudi obljubo, da se bo Jezus vrnil in da bomo z njim večno (1. Solunjan 4).

Evangelij daje tudi upanje v trpljenju z večnimi obljubami, ki jih najdemo v svetih spisih. Vemo, da bomo v tem življenju trpeli in da je sam poziv k sledenju Jezusu poziv, da se odrečemo sebi in vzamemo svoj križ (Matej 16:24). Vendar naše trpljenje ni nikoli za nič in v bolečini je namen, ki ga lahko Jezus uporabi za naše dobro in njegovo slavo. Ko pride trpljenje, se moramo spomniti, da je Odrešenik sveta tisti, ki je trpel za vse nas zaradi svojega greha, vendar smo zaceljene od njegovih ran (Izaija 53: 5; 1. Petr. 2:24).

Tudi če v tem življenju nismo telesno ozdravljeni, bomo ozdraveli v prihodnjem življenju, kjer ni več trpljenja ali bolečine (Razodetje 21: 4). Tako upanje tako za vedno in večnost upamo, da nas Jezus nikoli ne bo zapustil, niti nas ne bo zapustil, ko bomo skozi zemljo trpeli v bojih in trpljenju.

4. Evangelij mora biti oznanjen jasno in resnično
„In molite tudi za nas, da bo Bog odprl vrata za naše sporočilo, da bomo lahko oznanjali Kristusovo skrivnost, za katerega so v verigah. Molite, da lahko razglasim jasno, kot bi moral. Bodite modri pri svojem ravnanju do tujcev; kar najbolje izkoristite vsako priložnost. Naj bo vaš pogovor vedno poln milosti, začinjen s soljo, da boste znali odgovoriti vsem «(Kološanom 4: 3-60).

Če sami ne razumemo evangelija, ima lahko večne posledice to, da oblikuje našo vizijo večnosti. Posledice so, če evangelija ne bomo oznanjali drugim ali izpuščali temeljnih resnic, ker se bojimo, kaj bodo rekli drugi. Večna vizija mora imeti evangelij v ospredju našega uma in usmerjati naše pogovore z drugimi.

To je največja novica za uničen svet, obupno lačen upanja; tega ne bi smeli zadržati zase. Potrebna je nujnost: ali drugi poznajo Jezusa? Kako lahko vsak dan živimo z žarom za duše tistih, ki jih srečamo? Naš um se lahko napolni z Božjo besedo, ki oblikuje naše razumevanje, kdo je in resnico evangelija Jezusa Kristusa, ko ga poskušamo zvesto oznanjati drugim.

5. Jezus je večen in je govoril o večnem
"Preden so se rodile gore ali ste oblikovali zemljo in svet, od večnosti do večnosti ste Bog" (Psalm 90: 2).

Naš glavni cilj je poveličevanje Boga, ki je vreden vsake pohvale. To je Alfa in Omega, začetek in konec, prvi in ​​zadnji. Bog je vedno bil in vedno bo. V Izaiji 46:11 pravi: "To, kar sem rekel, bom dosegel; kaj sem načrtoval, kaj bom naredil. "Bog uresničuje svoje načrte in namene za vse stvari, za vse čase in to nam je razkril s svojo besedo.

Ko je Jezus Kristus, Božji Sin, ki je bil vedno z Očetom, vstopil v naš svet kot človek, je imel svoj namen. To načrtujejo že od začetka sveta. Lahko je videl, kaj bosta dosegla njegova smrt in vstajenje. Jezus je izjavil, da je "pot, resnica in življenje" in da nihče ne more priti k Očetu, razen po njem (Janez 14: 6). Povedal je tudi, da "kdor posluša mojo besedo in verjame, da kdor me je poslal, ima večno življenje" (Jn 5).

Jezusove besede bi morali jemati resno, saj je pogosto govoril o večnem, tudi o nebesih in peklu. Spomniti se moramo večne resničnosti, ki jo bomo vsi srečali in se ne bomo bali govoriti o teh resnicah.

6. Kar počnemo v tem življenju, vpliva na to, kaj se zgodi v naslednjem
"Ker se moramo vsi pojaviti pred Kristusovim sodnim sodiščem, da lahko vsakdo prejme stvari, ki so bile storjene v telesu, v skladu s tem, kar je storil, bodisi dobro ali slabo" (2. Korinčanom 5:10).

Naš svet izginja s svojimi željami, toda tisti, ki izvršujejo Božjo voljo, bodo ostali za vedno (1. Jn 2). Stvari, ki jih ima ta svet, kot so denar, blago, moč, status in varnost, ni mogoče prenesti v večnost. Vendar nam je rečeno, da hranimo zaklade na nebesih (Matej 17:6). To počnemo, ko zvesto in poslušno sledimo Jezusu. Če je On naš največji zaklad, bo naše srce z njim, kajti kjer je naš zaklad, bo tudi naše srce (Matej 20:6).

Vsi se bomo morali soočiti z Bogom, ki bo obsojal vse v določenem času. Psalm 45: 6-7 pravi: "žezlo pravičnosti bo žezlo tvojega kraljestva" in "ljubi pravičnost in sovraži hudobnost." To napoveduje, kaj je o Jezusu zapisano v Hebrejcih 1: 8-9: „Toda o Sinu pravi:„ Vaš prestol, Bog, bo trajal večno; žezlo pravičnosti bo žezlo tvojega kraljestva. Ljubili ste pravičnost in sovražili zlo; zato te je Bog, tvoj Bog, postavil nad svoje sopotnike in te mazilil z oljem veselja. "" Pravica in pravičnost sta del Božjega značaja in se ukvarjata s dogajanjem v našem svetu. Sovraži zlo in nekega dne bo ustvaril svojo pravičnost. "Ukazite vsem ljudem po svetu, naj se pokesajo" in "določite dan, ko bo sodil svetu s pravičnostjo" (Dela 17: 30-31).

Največje zapovedi so ljubiti Boga in ljubiti druge, toda koliko časa porabimo za razmišljanje o svojem posameznem življenju in dejavnostih, namesto da bi ubogali Boga in drugim služili? Kako dolgo razmišljamo o večnih stvareh v primerjavi s stvarmi tega sveta? Ali v božjem kraljestvu hranimo večne zaklade zase ali ga ignoriramo? Če bo Jezus v tem življenju zavrnjen, bo naslednje življenje večnost brez njega in to je nepopravljiva posledica.

7. Večna vizija nam daje perspektivo, ki jo potrebujemo za dokončanje življenja in zapomni si, da se bo Jezus vrnil
„Ne da sem vse to že dosegel ali da je že dosegel svoj cilj, ampak vztrajam pri tem, da sem spoznal, za kaj me je sprejel Kristus Jezus. Bratje in sestre, še vedno se mi ne zdi, da jemljem. Vendar storim eno stvar: pozabim, kaj je zadaj, in si prizadevam za tisto, kar je pred nami, pritiskam k cilju, da osvojim nagrado, za katero me je Bog poklical v nebesa v Kristusu Jezusu «(Filipljani 3: 12-14)

Tekmo v svoji veri moramo nadaljevati vsak dan in motivacija, ki jo potrebujemo za uspeh, je, da budno spremljamo Jezusa. Naše večno življenje in zveličanje so bili kupljeni po ceni; Jezusova dragocena kri. Karkoli se zgodi v tem življenju, dobro ali slabo, nikoli ne smemo izgubiti pogleda na Kristusov križ in kako nam je odprl pot, da bomo za vedno prišli pred svetega Očeta.

To resnico moramo razumeti z zaupanjem, saj vemo, da se bo nekega dne Jezus vrnil. Tam bo nov raj in nova zemlja, kjer bomo uživali, da smo večno v prisotnosti večnega Boga. Samo On je vreden naše pohvale in nas ljubi neizmerno več, kot si lahko predstavljamo. Nikoli ne bo zapustil naše strani in lahko mu zaupamo, ko bomo še naprej vsak dan postavljali eno nogo pred drugo v poslušnost tistemu, ki nas kliče (Janez 10: 3).