Biblija: zakaj bodo krotki podedovali zemljo?

»Blagor krotkim, ker bodo podedovali zemljo« (Matej 5: 5).

Jezus je ta znani verz izgovoril na hribu blizu mesta Kafarnaum. To je eno od blažencev, skupina navodil, ki jih je Gospod dal ljudem. V nekem smislu ponavljajo deset zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu, saj dajejo smernice za pravično življenje. Ti se osredotočajo na značilnosti, ki jih morajo imeti verniki.

Moram priznati, da sem na ta verz gledal, kot da bi bil na seznamu duhovnih opravil, vendar je to preveč površen pogled. Tudi to me je nekoliko zmedlo: spraševal sem se, kaj pomeni biti krotek in kako bi to vodilo k blagoslovu. Ste se tudi vi to vprašali?

Ko sem bolj raziskoval ta verz, mi je Bog pokazal, da ima veliko globlji pomen, kot sem mislil. Jezusove besede izpodbijajo mojo željo po takojšnjem zadovoljstvu in mi ponujajo blagoslove, ko dovolim, da Bog nadzoruje moje življenje.

»Usmerjajte ponižne v pravem in jih učite njegove poti« (Psalm 76: 9).

Kaj pomeni »krotki bodo podedovali zemljo«?
Razdelitev tega verza na dva dela mi je pomagala razumeti, kako pomembna je bila Jezusova izbira besed.

"Blagor krotkim ..."
V sodobni kulturi bi izraz »krotek« lahko vzbudil podobo krotke, pasivne in celo sramežljive osebe. Toda medtem ko sem iskal popolnejšo definicijo, sem odkril, kako lep raztežaj je pravzaprav.

Stari Grki, namreč Aristotel - "lik tistega, ki ima strast zamere pod nadzorom in je zato miren in spokojen".
Dictionary.com - "ponižno potrpežljiv pod provokacijo drugih, zadovoljen, prijazen, prijazen"
Slovar Merriam-Webster - "trpljenje in brez zamere nosite rane".
Svetopisemski slovarji povečujejo idejo krotkosti tako, da v dušo vnašajo občutek umirjenosti. King James Bible Dictionary pravi, da je "blage narave, ni ga lahko izzvati ali razdražiti, podrediti se božji volji, ni ponosen ali samozadosten."

Beseda v Bakerjevem evangelijskem slovarju temelji na pojmu krotkosti, ki je povezan s širšim pogledom: "Opisuje močne ljudi, ki so v šibkih položajih in se premikajo naprej, ne da bi potonili v grenkobo ali željo po maščevanju."

Krotkost torej ne izhaja iz strahu, temveč iz trdnih temeljev zaupanja in vere v Boga, v njej se odraža človek, ki je nenehno upiran vanj, ki se lahko graciozno upre nepravičnemu ravnanju in krivicam.

»Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi, vi, ki izvršujete, kar on zapoveduje. Iščite pravičnost, iščite ponižnost ... «(Zef 2: 3).

Druga polovica Mateja 5: 5 se nanaša na rezultat življenja z resnično blagostjo duha.

"... ker bodo podedovali Zemljo."
Ta stavek me je zmedel, dokler nisem razumel več tiste daljše vizije, ki si jo Bog želi. Z drugimi besedami, v idealnem primeru živimo tukaj na Zemlji, medtem ko se zavedamo življenja, ki še prihaja. V naši človečnosti je to težko doseči ravnovesje.

Dediščina, ki jo Jezus pomeni, je mir, veselje in zadovoljstvo v našem vsakdanjem življenju, kjer koli že smo, in upanje na našo prihodnost. Še enkrat, to ni priljubljena ideja v svetu, ki pripisuje pomembnost čimprejšnjemu pridobivanju slave, bogastva in dosežkov. Poudarja stvari, ki so za Boga pomembne kot človeške, in Jezus je želel, da ljudje vidijo jasno razliko med obema.

Jezus je vedel, da se je večina ljudi v njegovem času preživljala s kmeti, ribiči ali trgovci. Niso bili bogati ali močni, vendar so imeli opravka s tistimi, ki so bili. Zatiranje s strani rimske vladavine in verskih voditeljev je povzročilo frustrirajoče in celo strašljive trenutke. Jezus jih je hotel spomniti, da je Bog še vedno prisoten v njihovem življenju in so bili poklicani, da živijo po njegovih merilih.

Ta odlomek v celoti nakazuje tudi na preganjanje, s katerim bi se najprej soočili Jezus in nato njegovi sledilci. Kmalu je z apostoli delil, kako ga bodo usmrtili in vstali. Večina pa bi bila pozneje podvržena enakemu zdravljenju. Zelo pomembno bi bilo, da bi učenci Jezusove in njihove okoliščine gledali z očmi vere.

Kaj so blaženstva?
Blaženstva so del veliko širšega nauka, ki ga je Jezus dal v bližini Kapernauma. Z dvanajstimi učenci je potoval skozi Galilejo, Jezus pa je na tej poti učil in zdravil. Kmalu so ga začele prihajati množice iz vse regije. Sčasoma se je Jezus povzpel na hrib, da bi govoril na velikem shodu. Blaženstva so uvod v to sporočilo, v javnosti znano kot Pridiga na gori.

Jezus je skozi te točke, zapisane v Mateju 5: 3-11 in Luki 6: 20-22, razkril značilnosti, ki jih morajo imeti pravi verniki. Lahko jih razumemo kot "krščanski etični kodeks", ki jasno kaže, kako različni so Božji načini od svetovnih. Jezus je Blažencem nameraval služiti kot moralni kompas za vodenje ljudi, ko se v tem življenju srečujejo s skušnjavami in težavami.

Vsak se začne z "Blaženi" in ima določeno lastnost. Zato Jezus pove, kakšna bo končna nagrada za tiste, ki so mu zvesti zdaj ali v prihodnosti. Od tam naprej še naprej uči druga načela za božansko življenje.

V 5. poglavju Matejevega evangelija je 5. vrstica tretje osmo blaženstvo. Pred tem je Jezus predstavil lastnosti revnega duha in žalovanja. Vse te prve tri lastnosti govorijo o vrednosti ponižnosti in priznavajo Božjo nadvlado.

Jezus nadaljuje in govori o lakoti in žeji po pravičnosti, o usmiljenosti in čistem srcu, o poskusih miru in preganjanju.

Vsi verniki so poklicani, da so krotki
Božja Beseda poudarja krotkost kot eno najpomembnejših lastnosti, ki jih ima vernik. Dejansko je ta tihi, a močan odpor eden od načinov, kako se ločimo od svetovnih. Glede na Sveto pismo vsak, ki želi ugajati Bogu:

Razmislite o vrednosti krotkosti in jo sprejmite kot del božanskega življenja.
Želimo si rasti v blagosti, saj vemo, da brez Boga ne moremo.
Molite za priložnost, da pokažete krotkost do drugih, v upanju, da jih bo pripeljala do Boga.
Stara in Nova zaveza sta polna lekcij in sklicev na to značilnost. Mnogi zgodnji junaki vere so jo doživeli.

"Zdaj je bil Mojzes zelo skromen človek, skromnejši od vseh drugih na obrazu zemlje" (12. Mojzesova 3: XNUMX).

Jezus je večkrat učil o ponižnosti in ljubezni do sovražnikov. Ta dva elementa kažeta, da biti krotek ni pasivno, ampak aktivno odločati, ki ga spodbuja Božja ljubezen.

"Slišali ste, da je bilo rečeno:" Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika ". A jaz vam rečem: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da bi bili otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. "(Matej 5: 43-44).

V tem odlomku iz Mateja 11 je Jezus na ta način govoril o sebi, zato je druge povabil, naj se mu pridružijo.

"Vzemite moj jarem nase in se učite od mene, ker sem krotka in ponižna srca in našli boste počitek za svoje duše" (Matej 11:29).

Jezus nam je med preizkušnjo in križanjem pokazal najnovejši primer krotkosti. Z voljo je prenašal zlorabo in nato smrt, ker je vedel, da bo rezultat za nas rešitev. Izaija je delil prerokbo o tem dogodku, ki se glasi: »Bil je zatiran in trpel, vendar ni odprl ust; voden je bil kot jagnje na zakol in kot ovca pred strižniki molči, ni odprl ust ... "(Izaija 53: 7).

Kasneje je apostol Pavel spodbudil nove člane cerkve, naj se odzovejo na Jezusovo krotkost, tako da si jo "nadenejo" in mu pustijo, da vlada njihovemu vedenju.

»Zato se kot božje izbrano ljudstvo, sveto in ljubljeno, oblecite v sočutje, prijaznost, ponižnost, nežnost in potrpežljivost« (Kološanom 3:12).

Ko bolj razmišljamo o krotkosti, pa moramo imeti v mislih, da nam ni treba ves čas molčati. Bog vedno skrbi za nas, lahko pa nas pokliče, da spregovorimo in ga branimo pred drugimi, morda celo naglas. Jezus nam za to tudi da vzor. Poznal je strasti srca svojega Očeta in mu dovolil, da ga vodijo med njegovo službo. Na primer:

»Ko je to rekel, je Jezus na ves glas zaklical:» Lazar, pridi ven! «(Janez 11:43).

»Tako je naredil bič iz vrvi in ​​pregnal vsa dvorišča templja, tako ovce kot govedo; razmetali kovance menjalcev denarja in jim prevrnili mize. Tistim, ki so prodali golobe, je rekel: 'Spravite jih od tu! Nehajte hišo mojega očeta spreminjati v tržnico! '"(Janez 2: 15-16).

Kaj ta verz pomeni za današnje vernike?
Krotkost se morda zdi zastarela ideja. Če pa nas Bog k temu pokliče, nam bo pokazal, kako to velja za naše življenje. Morda se ne bomo soočili z odkritim preganjanjem, vsekakor pa se lahko znajdemo v nepravičnih okoliščinah. Vprašanje je, kako obvladujemo te trenutke.

Na primer, kako mislite, da bi se odzvali, če bi nekdo govoril o vas za hrbtom ali če bi se iz vaše vesti norčevali ali če bi vas nekdo izkoristil? Lahko se poskušamo braniti ali prosimo Boga, da nam zagotovi mirno dostojanstvo za naprej. Eden od načinov vodi do trenutnega olajšanja, drugi pa do duhovne rasti in je lahko tudi priča drugim.

Če sem iskren, krotkost ni vedno moj prvi odgovor, ker je v nasprotju z mojo težnjo človeka po pravičnosti in braniti se. Moje srce se mora spremeniti, vendar se to ne bo zgodilo brez božjega dotika. Z molitvijo ga lahko povabim v postopek. Gospod bo vsakega izmed nas okrepil z razkritjem praktičnih in močnih načinov, kako se vsak dan rešiti.

Krotka miselnost je disciplina, ki nas bo okrepila pri reševanju kakršnih koli težav ali slabega ravnanja. Imeti takšen duh je eden najtežjih, a najbolj koristnih ciljev, ki si jih lahko zastavimo. Zdaj, ko vidim, kaj pomeni biti krotek in kam me bo to pripeljalo, sem bolj odločen, da se odpravim na pot.