Bruno Cornacchiola: Sporočam vam sporočilo, ki mi ga je zaupala Gospa

Ne skrivam čustev in tudi zadrege, ki jo je občutil ob srečanju z Brunom Cornacchiolo. Z njim sem se dogovoril za intervju. Pravočasno se predstavim s prijateljem fotografom Ullo Drogo, v dostojanstveni hiši, kjer prebiva, v mirnem in obrobnem območju Rima. Pozdravlja nas zelo prisrčno; njegova preprostost nas takoj sprosti; daje nam in te želi. Je moški pri svojih sedemdesetih, brado in bele lase, spontane kretnje, sladke oči, rahlo hripav glas. Dokazuje se tudi kot energičen in odločen človek, z brhkimi načini. Njegovi odgovori so takojšnji. Navdušeni smo nad obtožbo, s katero govori, kot tudi njegova nežna ljubezen do Device, navezanost na Cerkev, vdanost papežu in duhovnikom.

Po razgovoru nas pospremi do kapelice na molitev. Nato nas predstavi z nekaterimi člani skupnosti, ki jo je ustanovil in ki živi z njim. Cerkev se še ni izrekla pri prikazih Gospe, - ampak z zanimanjem spremlja zgodbo in njen razvoj. Ne glede na to menimo, da je Bruno Cornacchiola verodostojna priča.

Dragi Cornacchiola, ste priča dejstvom, ki v skeptikih vzbujajo ironično radovednost in ljubitelje zanimajo. Kako se počutite pred to skrivnostjo, ki vas premaga?

Vedno govorim na preprost način. Skrivnost, ki sem jo doživel, prikazovanje Madone, jo primerjam s skrivnostjo, ki jo ima duhovnik. Vloženo je z božansko močjo za zveličanje drugih. Ne opazi velike moči, ki jo ima, ampak jo živi in ​​jo deli drugim. Tako je zame pred tem velikim dejstvom. Imam milost ne toliko, da vidim veličino tega, kar se je zgodilo, ampak da živim popolnoma krščansko življenje.
Začnimo z ozadjem. Bili ste nevernik, grenak sovražnik Cerkve in ste imeli v mislih ubiti papeža Pija XII. Kako ste postali tako sovražni?

Sovražil sem ga zaradi nevednosti, torej nepoznavanja božjih stvari, kot mlad človek sem pripadal akcijski stranki in protestantski sekti, adventistom. Iz teh sem prejel obliko sovraštva do Cerkve in njenih dogm. Nisem bil nevernik, ampak samo poln sovraštva do Cerkve. Mislil sem, da sem dosegel resnico, toda v boju proti Cerkvi sem sovražil resnico. Želel sem ubiti papeža, da bi ljudi osvobodil suženjstva in nevednosti, v katerih ga je Cerkev, kot so me učili, obdržala. Kar sem želel storiti, sem bil prepričan, da bo to koristilo človeštvu.
Potem pa ste nekega dne, 12. aprila 1947, bili glavni junak dogodka, zaradi katerega ste spremenili življenje. Na zloglasnem in obrobnem območju Rima ste "videli" Madono. Lahko na kratko poveš, kako točno so stvari šle?

Tu moramo narediti premiso. Med adventisti sem postal direktor misijonske mladine. V tej vlogi sem poskušal vzgajati mladino, da zavrača evharistijo, kar ni resnična Kristusova navzočnost; zavračati Devico, ki ni Brezmadežna, zavračati papeža, ki ni nezmotljiv. O teh temah sem moral govoriti v Rimu, na Piazza della Croce Croce, 13. aprila 1947, ki je bila nedelja. Dan prej, v soboto, sem hotel svojo družino peljati na podeželje. Moja žena je bila bolna. Otroke sem vzel s seboj sam: Isola, stara 10 let; Carlo, star 7 let; Gianfranco, star 4 leta. Vzela sem tudi Sveto pismo, zvezek in svinčnik, da sem napisala zapiske, kaj sem morala povedati naslednji dan.

Ne da bi se naselili, medtem ko se otroci igrajo, izgubijo in najdejo žogo. Z njimi igram, a žoga se spet izgubi. Najdem žogo s Carlom. Izola gre nabrati nekaj cvetov. Najmlajši otrok ostane sam, sedeč ob vznožju drevesa evkaliptusa, pred naravno jamo. V nekem trenutku pokličem fanta, vendar mi ne odgovori. Zaskrbljen, pristopim k njemu in ga vidim, kako kleči pred jamo. Slišim ga kako godrnja: "Lepa dama!" Mislim na igro. Pokličem Izolo in ta pride s šopkom rož v roki in tudi ona poklekne, vzklikne: "Lepa dama!"

Potem vidim, da tudi Charles poklekne in vzklikne: «Lepa dama! ». Poskušam jih spraviti gor, vendar se zdijo težki. Ustrašim se in se sprašujem: kaj se zgodi? Ne mislim na privid, ampak na urok. Kar naenkrat vidim dve zelo beli roki, ki izhajata iz jame, dotakneta se mojih oči in ne vidim jih več. Nato zagledam veličastno, sijočo svetlobo, kot da bi sonce vstopilo v jamo in vidim, kaj moji otroci imenujejo "Lepa dama". Ona je bosa, z zelenim plaščem na glavi, zelo belo obleko in roza pasom z dvema loputama do kolena. V roki ima knjigo pepela. Govori z mano in mi reče: "Jaz sem, kar sem v božji Trojici: jaz sem Devica Razodetja" in dodaja: "Preganjate me. Dovolj je. Vnesite pregib in ubogajte. » Potem je dodal še marsikaj drugega za papeža, za Cerkev, za saderdote, za verske.
Kako razlagate napoved tega privida, ki ga je deset let prej, Madona sama, napisala Luigina Sinapi in prek nje bodočemu papežu Piju XII?

Tu se ne morem izgovoriti. To dejstvo so mi že povedali. Bil bi vesel, če bi ga bilo, vendar mora o vsakem dejstvu trdno pričati. Če je to pričevanje tam, ga bodo potegnili ven, če ga ni, pa naj o tem spregovorijo.
Vrnimo se k videzu Treh vodnjakov. Kako ste v tej in naslednjih prikazih videli Gospo: žalostno ali srečno, zaskrbljeno ali vedro?

Glej, včasih Devica govori s žalostjo na obrazu. Žalostno je zlasti, ko govori o Cerkvi in ​​duhovnikih. Ta žalost pa je materinska. Pravi: »Sem mati čiste duhovščine, svete duhovščine, verne duhovščine, združene duhovščine. Želim si, da bi bila duhovščina resnično takšna, kot si jo želi moj Sin ».
Oprostite mi, ker ste bili brez dvoma, vendar mislim, da imajo vsi naši bralci željo, da vam zastavijo to vprašanje: ali nam lahko opišete, če lahko, kako je Gospa fizično?

Lahko jo opišem kot orientalsko žensko, vitko, rjavolasko, lepe, a ne črne oči, temno polt, dolge črne lase. Lepa ženska. Kaj pa, če ji moram dati starost? Ženska, stara od 18 do 22 let. Mladi po duhu in telesu. Tako sem videl Devico.
12. aprila lani sem videl tudi čudne sončne čudesa pri Treh vodnjakih, ki se je vrtelo na sebi in spreminjalo svojo barvo in ki bi jih bilo mogoče popraviti, ne da bi se motili v očeh. Potopljen sem bil v množico okoli 10 ljudi. Kakšen pomen je imel ta pojav?

Najprej Devica, ko počne ta čuda ali pojave, kot pravite, je, da človeštvo pokliče k spreobrnjenju. Vendar to počne tudi zato, da opozori avtoriteto, da verjame, da je prišla na zemljo.
Zakaj mislite, da se je Gospa pojavila tolikokrat in na toliko različnih krajih v našem stoletju?

Devica se je pojavljala v različnih krajih, tudi v zasebnih domovih, dobrim ljudem, da bi jih spodbujali, vodili, osvetljevali pri svojem poslanstvu. Vendar pa obstajajo nekateri precej posebni kraji, ki jih prinaša svetovno pomembnost. V teh primerih se zdi, da Devica vedno pokliče nazaj. Je kot pomoč, pomoč, pomoč, ki jo daje Cerkvi, mistično Telo svojega Sina. Ne pravi novih stvari, vendar je mati, ki poskuša z vsemi sredstvi poklicati svoje otroke nazaj na pot ljubezni, miru, odpuščanja, spreobrnjenja.
Analizirajmo nekatere vsebine prikazovanja. Kaj je bila tema vašega dialoga z Madonno?

Tema je obsežna. Prvič mi je govoril uro in dvajset minut. Drugič mi je poslal sporočila, ki so se potem uresničila.
Kolikokrat se vam je prikazala Gospa?

Že 27-krat se Devica zamisli, da jo bo videlo to slabo bitje. Glej, Devica v teh 27-krat ni vedno govorila; včasih se je pojavila, da me je tolažila. Včasih se je predstavila v isti obleki, drugič samo v beli obleki. Ko je govoril z mano, je to storil najprej zame, potem za svet. In vsakič, ko sem prejel neko sporočilo, sem ga dal Cerkvi. Tistih, ki ne ubogajo spovednika, duhovnega ravnatelja, Cerkve ne moremo imenovati krščanske; tisti, ki se ne udeležujejo zakramentov, tisti, ki ne ljubijo, verujejo in živijo v evharistiji, Devici in papežu. Ko govori, je Devica povedala, kaj je, kaj moramo storiti ali ena sama oseba; še bolj pa želi od vseh nas molitve in pokore. Spominjam se teh priporočil: "Ave Marìa, ki jo rečete z vero in ljubeznijo, je veliko zlatih puščic, ki sežejo do Srca mojega sina Jezusa" in "Obiskujte prvih devet petkov v mesecu, ker je obljuba Srca mojega sina."
Zakaj se je Gospa predstavila kot Devica Razodetja? Ali obstaja natančno omemba Biblije?

Ker sem se kot protestant skušal boriti proti Bibliji. Namesto tega tisti, ki ne upoštevajo Cerkve, dogme, tradicije, ne ubogajo Svetega pisma. Devica se je predstavila s Biblijo v roki, kot da mi reče: lahko pišete proti meni, toda jaz sem tista, ki je napisana tukaj: Brezmadežna, vedno Devica. Mati božja, prevzeta v nebesa. Spomnim se, da mi je rekel: »Moje meso ni moglo gniti in ni gnilo. In jaz, vzet sinu in angeli, sem bil odpeljan v nebesa. In Božanska Trojica me je okronala za kraljico. "
Vse njegove besede?

Da, to je bilo vabilo k Svetemu pismu, še preden je prišel Svet. Devica mi je poskušala povedati: vi se borite proti meni z Razodetjem, namesto tega sem v Razodetju.
Ali je sporočilo Tre Fontane objavljeno v celoti ali bomo razumeli njegov pomen v prihodnosti?

Glej, vse sem predal Cerkvi, prek P. Rotondija in P. Lombardija. 9. decembra 1949 me je P. Rotondi odpeljal k papežu Piju XII., Ki me je objel in mi odpustil.
Kaj ti je rekel papež?

Ko se je molitev k Devici, ki so mi jo dali na branje na vatikanskem radiu, končala, se je papež obrnil proti nam voznikom tramvajev in vprašal: - Ali bi kdo od mene govoril? . Odgovoril sem: "Jaz, vaša svetost" Napredoval je in me vprašal: "Kaj je, sin moj? ». In dal sem mu dva predmeta: protestantsko Biblijo in bodalo, ki sem ga kupil v Španiji in ki naj bi ga ubil. Prosil sem ga za odpuščanje in on me je stisnil v prsi, tolažil me je s temi besedami: "Najboljše odpuščanje je kesanje. Pojdi enostavno "
Vrnimo se k Trem vodnjakom. Kakšno je sporočilo, ki vam ga je zaupala Gospa?

Človeštvo se mora vrniti h Kristusu. Ne bi smeli iskati zveze, ampak enotnost, ki mu jo je zaželela. Barka Petra, Kristusova guba čaka vse človeštvo. Odprti dialog z vsemi, govorite s svetom, hodite po svetu in tako postavite dober zgled krščanskega življenja.
Je torej sporočilo odrešenja, optimizma in zaupanja v prihodnost?

Da, vendar obstajajo tudi druge stvari, ki jih ne morem reči in ki jih Cerkev pozna. Verjamem, da jih je 23. februarja 1982 prebral Janez Pavel II., Ko se mi je pojavila Devica in mi tudi govorila o njem: kaj mora storiti in kako mora to storiti, in ne bojte se napadov, ker mu bo blizu.
Bo papež še napadal?

Glej, ničesar ne morem reči, a napad na papeža ni samo fizični. Koliko otrok ga duhovno napada! Poslušajo in ne delajo, kar rečejo. Premagali so mu roke, vendar ga ne ubogajo.
Janez Pavel II je želel, da bi sveto leto danes spodbudilo človeštvo, da bi pozdravilo dar odrešenja. Kakšna vloga je po vašem mnenju Maria SS. v tem težkem "dialogu" med Kristusom in današnjim človekom?

Najprej je treba reči, da je Devica instrument, ki ga z božjim usmiljenjem uporabljajo za privabljanje človeštva. Je mati, ki resnico pozna, ljubi in živi, ​​da jo vsi vemo, ljubimo in živimo. Je mati, ki nas vse kliče k Bogu.
Kako vidite poseben ljubezenski odnos med papežem in Gospo?

Sveta Devica mi je rekla, da ljubi Janeza Pavla II na poseben način in on nam neprestano pokaže, da ljubi Madono. Vendar pa. In to morate napisati, Devica ga čaka pri Treh vodnjakih, ker jih mora ves svet posvetiti Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Obletnica prvega prikazovanja 12. aprila se letos bliža. Se je nesmiselno vprašati, ali bo pri treh vodnjakih kakšen poseben znak "Madona"?

Zaenkrat ne vem ničesar. Ali Devica to želi? Kakor ti ustreza. Kar vprašate, je, kdor gre na Grotto, moli za naslednjega in sam se spreobrne, ker ta kraj postane kraj izteka, kot bi bil čistilni organ.
Greš po svetu in s svojim pričevanjem ljudem delaš veliko dobro. Če pa bi lahko govorili z voditelji držav, z vladnimi možmi, kaj bi radi šepetali ali kričali?

Vsem bi rekel: zakaj se v resnici ne ljubimo, da bi počeli vse eno stvar, v enem Bogu, pod enim Pastirjem? Zakaj nas ne bi ljubili in nam pomagali? Če bomo to storili, bomo v miru, harmoniji in enotnosti, ki jo je želela Devica.
Torej sporočilo, ki nas spodbuja k dobremu in miru?

Nikoli me niso spraševali o tem. Morda ste prvi, ker vas Božja Devica navdihuje, da mi postavite to vprašanje. Da, to je Tre Fontane sporočilo miru: zakaj se v miru ne ljubimo? Lepo je biti skupaj. Ali se želimo strinjati, da se ljubimo in da na zemlji oblikujemo enotnost ljubezni, namere in idej? Ideologija ne sme biti hegemonija.
Iskreno se vam zahvaljujem in vam postavljam še zadnje vprašanje: kaj pravite na bralce te revije Marian, ki jo poznate?

Ko dobimo takšno revijo, ki ni karieristična, ampak je sredstvo za širjenje Božje besede in marijanske pobožnosti, si rečem: naročite se, preberite jo in ljubite. To je revija Marija.