Kaj Biblija pravi o devici Mariji?

Marijo, Jezusovo mater, je Bog opisal kot "močno naklonjeno" (Luka 1). Izraz močno naklonjen izvira iz ene same grške besede, ki v bistvu pomeni "veliko milosti". Marija je prejela božjo milost.

Milost je "nezaslužena usluga" ali blagoslov, ki ga prejmemo kljub temu, da si tega ne zaslužimo. Marija je potrebovala božjo milost in odrešenika, tako kot mi ostali. Marija je to dejstvo razumela, kot je navedeno v Luki 1:47, "in moj duh izžareva Boga, mojega Odrešenika".

Devica Marija je po božji milosti spoznala, da potrebuje Odrešenika. Biblija nikoli ne pravi, da je bila Marija kaj drugega kot navaden človek, ki ga je Bog odločil uporabiti na izreden način. Da, Marija je bila pravična ženska in je favorizirala (postavila predmet milosti) Boga (Luka 1: 27–28). Hkrati je bil grešno človeško bitje, ki je potrebovalo Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika, tako kot vsi mi (Propov 7:20; Rimljani 3:23; 6:23; 1. Janezov 1: 8).

Devica Marija ni imela "brezmadežnega spočetja". Biblija ne nakazuje, da se je Marijino rojstvo razlikovalo od običajnega rojstva. Marija je bila devica, ko je rodila Jezusa (Luka 1: 34–38), vendar ni ostala za vedno. Ideja o Marijini večni deviškosti ni svetopisemska. Matej 1:25, ko govori o Jožefu, izjavlja: "a ni je poznal, dokler ni rodila svojega prvorojenega Sina, ki mu je dal ime Jezus." Beseda dotlej jasno kaže, da sta imela Jožef in Marija normalne spolne odnose po Jezusovem rojstvu. Marija je ostala devica do rojstva Odrešenika, vendar sta pozneje Jožef in Marija skupaj imela več otrok. Jezus je imel štiri polbrata: Jamesa, Jožefa, Simona in Jude (Matej 13:55). Jezus je imel tudi pastorke, čeprav niso imenovani in jim ni dano nobene številke (Matej 13: 55–56). Bog je blagoslovil in napolnil Marijo z milostjo, tako da ji je dal nekaj otrok, dejavnik, ki je bil v tej kulturi najjasnejši znak božjega blagoslova ženske.

Nekoč, medtem ko je Jezus govoril množici, je ženska razglasila: "Blagoslovljena maternica, ki te je rodila, in prsi, ki so te dojile" (Luka 11:27). To bi bila najboljša priložnost, da izjavim, da je Marija pravzaprav vredna pohvale in čaščenja. Kakšen je bil Jezusov odziv? "Blagor tistim, ki slišijo Božjo besedo in jo držijo" (Luka 11:28). Za Jezusa je bila poslušnost Božji besedi pomembnejša od tega, da bi bila Mati odrešilka.

V Svetem pismu nihče, niti Jezus niti kdo drug, Mariji ne daje pohvale, slave ali češčenja. Elizabeta, sorodnica Marije, jo je pohvalila v Luki 1: 42–44, vendar na podlagi blagoslova, da bi lahko rodila Mesijo, in ne zaradi Marijine prirojene slave. Dejansko je Marija po teh besedah ​​izrekla pesmi hvale Gospodu in pohvalila zavest o tistih, ki so v ponižnosti, njenem usmiljenju in zvestobi (Luka 1: 46–55).

Mnogi verjamejo, da je bila Marija eden izmed Lukinih virov pri pripravi njenega evangelija (glej Luka 1: 1–4). Luka poroča, kako je angel Gabrijel odšel k Mariji in ji rekel, da bo rodila Sina, ki bo Odrešenik. Marija ni bila prepričana, kako se to lahko zgodi, saj je bila devica. Ko ji je Gabrijel rekel, da bo Sina spočet po Svetem Duhu, je Marija odgovorila: »Tukaj je Gospodova služabnica; naj mi gre po vaši besedi. " In angel se je odvrnil od nje «(Luka 1:38). Marija je reagirala z vero in pripravljenostjo, da bi se podredila Božjemu načrtu. Tudi mi bi morali imeti to vero v Boga in mu samozavestno slediti.

Opisujoč dogodke Jezusovega rojstva in reakcijo tistih, ki so slišali sporočilo pastirjev, Luka zapiše: "Marija je vse te besede obdržala in jim meditirala v srcu" (Luka 2). Ko sta Jožef in Marija Jezusa predstavila v templju, je Simeon spoznal, da je Jezus odrešenik in je hvalil Boga, Jožef in Marija pa sta se čudila Simeonovim besedam. Simeon je tudi rekel Mariji: "Glej, to je mesto za padec in vzpon mnogih v Izraelu in naj bo znak protislovja, in sam sebi meč bo prebodel dušo, da se bodo razkrile misli mnogih src." (Luka 19: 2–34).

Drugič se je v templju, ko je bil Jezus star dvanajst let, Marija razjezila, ker je zaostal, ko so njegovi starši odšli v Nazaret. Bili so zaskrbljeni in so ga iskali. Ko so ga spet našli v templju, je rekel, da ga je očitno najti na očetovem domu (Luka 2:49). Jezus se je vrnil v Nazaret s svojimi zemeljskimi starši in se pokoril njihovi oblasti. Še enkrat nam povejo, da je Marija "vse te besede hranila v svojem srcu" (Luka 2:51). Odraščanje Jezusa je moralo biti moteča naloga, četudi polna dragocenih trenutkov, morda tako ganljivih spominov, da je Marija spoznala, kdo je njen sin. Tudi mi lahko v svojih srcih obdržimo znanje o Bogu in spomine na njegovo prisotnost v našem življenju.

Marija je prosila za Jezusovo posredovanje na poroki v Kani, v kateri je uprizoril svoj prvi čudež in vodo spremenil v vino. Čeprav je Jezus očitno zavrnil njegovo prošnjo, je Marija ukazala služabnikom, naj storijo, kar jim je povedal Jezus. Vanj je imel vero (Janez 2: 1–11).

Pozneje, med Jezusovim javnim služenjem, je njegova družina začela bolj in bolj skrbeti. Marko 3: 20–21 poroča: »Nato so vstopili v hišo. In množica se je spet zbrala, tako da sploh niso mogli vzeti hrane. In ko so to slišali njegovi sorodniki, so odšli, da bi ga dobili, saj so rekli: "On je zunaj sebe." Jezus je ob prihodu svoje družine razglasil, da so njegovi tisti, ki sestavljajo božjo voljo. Jezusovi bratje pred križanjem niso verjeli vanj, vendar sta to storila vsaj dva kasneje: James in Juda, avtorja istoimenske knjige Nove zaveze.

Zdi se, da je Marija vse življenje verjela v Jezusa. Bil je navzoč pri Križu, ob Jezusovi smrti (Janez 19:25), nedvomno pa bi slišal "meč", ki ga je Simeon prerokal, prebodel njegovo dušo. Na križu je Jezus prosil Janeza, da postane Marijin sin, in Janez jo je odnesel k sebi domov (Janez 19: 26–27). Poleg tega je bila Marija z apostoli na dan binkošteta (Dela 1:14). Vendar se po prvem poglavju Akta nikoli več ne omenja.

Apostoli Mariji niso namenili vidne vloge. Njegova smrt ni zapisana v Bibliji. Nič ne govori o njegovem vzponu na nebo ali o dejstvu, da ima po vzpenjanju vzvišeno vlogo. Kot zemeljsko mater Jezusovo bi morali Marijo spoštovati, vendar ona ni vredna našega čaščenja ali čaščenja.

Nikjer Biblija ne navaja, da Marija lahko sliši naše molitve ali da lahko posreduje med nami in Bogom. Jezus je edini zagovornik in posrednik na nebesih (1. Timoteju 2: 5). Če bi ji ponudili čaščenje, bogoslužje ali molitve, bi se Marija odzvala kot angeli: "Čaraj Boga!" (glej Razodetje 19:10; 22: 9). Marija je za nas zgled, saj je svoje češčenje, častilo in hvalo samo Bogu namenila: "Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh izžareva Boga, mojega Odrešenika, ker je spoštoval do vzvišenosti svojega služabnika, kajti zdaj me bodo vse generacije razglašale za blaženega, ker mi je močan storil velike stvari in sveto mu je ime! " (Luka 1: 46–49).

vir: https://www.gotquestions.org/Italiano/vergine-Maria.html