Kdo je napisal Koran in kdaj?

Besede Korana so bile zbrane, ko so bile razkrite preroku Mohamedu, ki so jih prvi muslimani zagrešili po spominu in jih pisci zapisali.

Pod nadzorom preroka Mohameda
Ko se je razodel Kur'an, je prerok Mohamed naredil posebne dogovore, da bi zagotovil, da je napisano. Čeprav prerok Muhamed sam ni mogel niti brati niti pisati, je ustno narekoval verze in pisarjem naročil, naj zapišejo razodetje na poljuben material: drevesne veje, kamenje, usnje in kosti. Pisarji bi potem prebrali svoje zapise preroku, ki bi jih preverjal, ali so napake. Prerok Mohamed je z vsakim razkritim novim verzom narekoval tudi njegovo umestitev v vse več besedila.

Ko je prerok Mohamed umrl, je bil Koran v celoti napisan. Vendar ni bilo v knjižni obliki. Zapisano je bilo na različnih svitkih in gradivu, ki jih je imel v lasti tovarišev prerok.

Pod nadzorom kalifa Abu Bakrja
Po smrti preroka Mohameda se je ves Kur'an še naprej spominjal v srcih zgodnjih muslimanov. Na stotine prvih prerokovih spremljevalcev si je zapomnilo celo razodetje in muslimani so vsak dan recitirali velike dele besedila iz spomina. Mnogi zgodnji muslimani so imeli tudi osebne pisne izvode Kur'ana, posnete na različne materiale.

Deset let po hidžri (632 pr. N. Št.) Je bilo veliko teh muslimanskih piscev in zgodnjih bhakte ubitih v bitki pri Yamami. Medtem ko je skupnost žalovala zaradi izgube svojih tovarišev, so tudi oni začeli skrbeti za dolgoročno ohranitev svetega Korana. Zavedajoč se, da je treba Alahove besede zbrati na enem mestu in jih hraniti, je kalif Abu Bakr vsem ljudem, ki so napisali strani Kur'ana, naročil, naj jih izpolnijo na enem mestu. Projekt je organiziral in nadzoroval eden ključnih piscev preroka Mohameda, Zayd bin Thabit.

Postopek sestavljanja Korana iz teh različnih pisnih strani je potekal v štirih fazah:

Zayd bin Thabit je vsak verz preveril s svojim spominom.
Umar ibn Al-Khattab je preveril vsak verz. Oba moška sta si zapomnila ves Kur'an.
Dve zanesljivi priči sta morali pričati, da so bili verzi napisani v preroku Mohamedu.
Preverjeni pisni verzi so bili zbrani skupaj s zbirkami drugih spremljevalcev.
Ta metoda navzkrižnega preverjanja in preverjanja iz več virov je bila sprejeta z največjo skrbnostjo. Njegov cilj je bil pripraviti organiziran dokument, ki ga bo celotna skupnost lahko preverila, odobrila in uporabila kot vir, kadar je to potrebno.

To celotno besedilo Kur'ana je bilo v lasti Abu Bakra in je nato prešlo na naslednjega halifa, Umarja ibn Al-Khattaba. Po njegovi smrti so ga dali njegovi hčerki Hafse (ki je bila tudi vdova preroka Mohameda).

Pod nadzorom kalifa Uthmana bin Affan-a
Ko se je islam začel širiti po arabskem polotoku, je vse več ljudi od daleč vstopilo v preplet islama, kot sta Perzija in Bizantino. Mnogi od teh novih muslimanov niso bili arabski domači govorci ali so govorili nekoliko drugačno arabsko izgovorjavo od plemen Meke in Madine. Ljudje so se začeli prepirati, kateri izgovori so najbolj pravilni. Kalif Uthman bin Affan je prevzel nase in zagotovil, da je recitacija Kur'ana standardna izgovorjava.

Prvi korak je bil izposoditi originalno, sestavljeno kopijo Kur'ana od Hafse. Odboru zgodnjih muslimanskih pisarjev je bil naročen, naj naredi prepise izvirnika in zagotovi zaporedje poglavij (sura). Ko so bile te popolne kopije dokončane, je Uthman bin Affan ukazal, da se uničijo vse preostale prepise, tako da so vse kopije Korana v pisavi enotne.

Vsi Korani, ki so danes na voljo na svetu, so popolnoma enaki uthmanski različici, ki je bila dokončana manj kot dvajset let po smrti preroka Mohameda.

Kasneje so bile v arabskem pisanju izvedene nekaj manjših izboljšav (dodajanje diakritičnih pik in znamk) za lažje branje s strani nearabcev. Vendar je besedilo Kur'ana ostalo enako.