Komentar evangelija p. Luigija Marije Epicocoa: Mk 7, 14-23

«Poslušajte me vse in dobro razumite: zunaj človeka ni ničesar, kar bi ga lahko, ko vstopi vanj, onesnažilo; namesto tega so stvari, ki prihajajo iz človeka, tiste, ki ga kontaminirajo ». Če ne bi bili naivni, bi danes resnično cenili to Jezusovo revolucionarno potrditev. Življenje preživimo v želji, da uredimo svet okoli sebe in se ne zavedamo, da nelagodje, ki ga čutimo, ni skrit v svetu, ampak v vseh . O situacijah, dogodkih in ljudeh, ki jih srečamo, sodimo tako, da jim rečemo »dobro ali slabo«, vendar se ne zavedamo, da vse, kar je Bog storil, ne more biti nikoli slabo. Niti hudič, saj je bitje zlo. Slabe so njegove odločitve, ne njegova stvarna narava. V sebi ostaja angel, toda padel je le s svobodno izbiro. Pravoslavni teologi pravijo, da je vrh duhovnega življenja sočutje. Tako nas povezuje z Bogom, da začutimo sočutje tudi do demonov. In kaj to konkretno pomeni? Da tisto, česar si v življenju ne bi želeli, nikoli ne more izhajati iz nečesa, kar je zunaj nas, ampak vedno in v vsakem primeru iz tistega, kar izberemo v sebi:

«Kar pride iz človeka, to onesnaži človeka. Pravzaprav se od znotraj, torej iz src ljudi, pojavijo zli nameni: nečistovanje, kraja, umor, prešuštvo, pohlep, hudobnost, prevara, nesramnost, zavist, obrekovanje, ponos, neumnost. Vse te slabe stvari izvirajo od znotraj in onesnažujejo človeka ». Lažje je reči "to je bil hudič" ali "hudič me je prisilil v to." Resnica pa je druga: hudič te lahko zapelje, premami, če pa delaš zlo, je to zato, ker si se tako odločil. V nasprotnem primeru bi se morali vsi odzvati kot nacistični hierarhi ob koncu vojne: nimamo nobene odgovornosti, samo upoštevali smo ukaze. Današnji evangelij pa nam pove, da ravno zaradi svoje odgovornosti ne moremo nikogar kriviti za to, za katero zlo smo se odločili ali ne. AVTOR: Don Luigi Maria Epicoco