Kaj počne naš angel varuh po naši smrti?

Katekizem katoliške cerkve, ki aludira na angele, uči številko 336, da je "človekovo življenje od njegovega začetka do ure smrti obdano z zaščito in zagovorom".

Iz tega je razvidno, da človek uživa zaščito svojega angela varuha tudi v času njegove smrti. Druženje, ki ga nudijo angeli, ne zadeva samo tega zemeljskega življenja, ker se njihovo delovanje podaljša v drugem življenju.

Da bi razumeli odnos, ki združuje angele do ljudi v času njihovega prehoda v drugo življenje, je treba razumeti, da so bili angeli "poslani, da služijo tistim, ki morajo podedovati odrešenje" (Heb 1). Sveti Bazilij Veliki uči, da nihče ne bo zanikal, da "ima vsak pripadnik vernikov angela kot svojega zaščitnika in pastirja, da ga vodi v življenje" (prim. CCC, 14).

To pomeni, da imajo angeli varuhi svoje glavno poslanstvo odrešenje človeka, da človek vstopi v življenje zedinjenja z Bogom in v tem poslanstvu najde pomoč, ki jo nudijo dušam, ko se predstavijo pred Bogom.

Očetje Cerkve se spominjajo tega posebnega poslanstva, češ da angeli varuhi pomagajo duši v trenutku smrti in jo branijo pred zadnjimi napadi demonov.

Sveti Louis Gonzaga (1568-1591) uči, da ga, ko duša zapusti telo, spremlja in tolaži njen angel varuh, da se samozavestno predstavi pred Božjim sodiščem. Angel, po svetniku, izkazuje zasluge o Kristusu, tako da duša temelji na njih v času njegove posebne sodbe, in ko bo stavek izrekel božanski sodnik, če je duša poslana v Čistilstvo, pogosto sprejme obisk svojega angela varuha, ki jo potolaži in jo tolaži tako, da ji prinese molitve, ki jih nagovarja zanjo in ji zagotavlja prihodnjo izpustitev.

Na ta način se razume, da se pomoč in poslanstvo angelov varuhov ne konča s smrtjo tistih, ki so bili njihovi zaščitniki. To poslanstvo se nadaljuje, dokler duše ne združi z Bogom.

Vendar moramo upoštevati dejstvo, da nas po smrti čaka posebna sodba, v kateri bo duša pred Bogom lahko izbirala med odpiranjem božji ljubezni ali dokončno zavračala svojo ljubezen in odpuščanje ter se tako za vedno odrekla radostnemu občestvu. z njim (prim. Janez Pavel II., splošno občinstvo z dne 4. avgusta 1999).

Če se duša odloči, da bo stopila v občestvo z Bogom, se pridruži svojemu angelu, da hvali Enega in Trojnega Boga za vse večne čase.

Lahko pa se zgodi, da se duša znajde "v stanju odprtosti do Boga, vendar na nepopoln način", in potem "pot do popolnega blaženosti zahteva očiščenje, kar vera Cerkve ponazarja skozi nauk" Čistilna služba "(Janez Pavel II., Splošno občinstvo z dne 4. avgusta 1999).

V tem primeru angel, ki je svet in čist in živi v Božji prisotnosti, ne potrebuje in ne more sodelovati niti pri čiščenju duše svojega zaščitnika. Kar je storil, je, da posreduje za svojega zaščitnika pred Božjim prestolom in poišče pomoč pri ljudeh na zemlji, da bi molil svojega protetiča.

Duši, ki se odločita, da bosta dokončno zavrnili božjo ljubezen in odpuščanje ter se tako odpovedali večno radostnemu občevanju z njim, se tudi odrečeta prijateljstvu s svojim angelom varuhom. V tem groznem dogodku angel hvali božjo pravičnost in svetost.

V vseh treh možnih scenarijih (nebesa, čistilke ali pekel) bo angel vedno užival božjo sodbo, saj se na popoln in popoln način združuje v božjo voljo.

V teh dneh se spomnimo, da se lahko pridružimo angelom naših dragih umrlih, da bi lahko prinesli naše molitve in prošnje, preden bi se pokazalo Božje in božje usmiljenje.