Kaj v Svetem pismu pomeni beseda milost?

Kaj v Svetem pismu pomeni beseda milost? Je preprosto to, da nas ima Bog rad?

Mnogi v cerkvi govorijo o milosti in o njej celo pojejo pesmi. Vemo, da je prišel po Jezusu Kristusu (Janez 1:14, 17), le redki pa poznajo njegovo resnično definicijo! Ali po Bibliji lahko svoboda počnemo, kar hočemo?

Ko je Pavel napisal besede "... nisi pod zakonom, ampak pod milostjo" (Rimljani 6:14), je uporabil grško besedo charis (Strongov konkordance # G5485). Bog nas reši te karize. Ker je to modnost odrešenja kristjana, je temeljnega pomena in hudič se potrudi, da zmede pravi pomen milosti!

Pismi pravijo, da je Jezus odrasel v karizmi (Luka 2:52), kar v KJV prevajamo kot "uslugo". Številne obrobne opombe kažejo "milost" kot alternativni prevod.

Če milost v Luki 2 pomeni nezasluženo odpuščanje, v nasprotju s pridom ali milostjo, kako naj Jezus, ki nikoli ni grešil, preraste v nezasluženo odpuščanje? Tukaj je prevod "favoriziranja" očitno pravilen. Lahko je razumeti, kako je Kristus odrasel v prid svojemu Očetu in človeku.

V Luki 4:22 so bili ljudje presenečeni nad besedami milosti (naklonjene ljudem), ki so prišle iz njegovih ust. Tu je grška beseda tudi karizma.

V Delih 2:46 - 47 zasledimo, da so učenci "imeli karizmo z vsemi ljudmi". V Delih 7:10 ga najdemo predal Jožefu v očeh faraona. KJV je karizmo prevedel kot "naklonjenost" v nasprotju z milostjo, kot v drugih krajih (Dela 25: 3, Luka 1:30, Dela 7:46). Ni jasno, zakaj nekateri ne marajo tega prevoda. To pomeni, da ni pomembno, kaj počnete, ko ste sprejeli Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika. Vendar mnogi verniki vedo, da je pomembno, kaj počnejo kristjani! Rečeno nam je, da se moramo držati zapovedi (Dela 5:32).

Človek dobi naklonjenost iz dveh različnih razlogov. Prvič, Jezus je umrl za nas, ko smo bili še grešniki (Rimljani 5: 8). Skoraj vse krščanstvo bi se strinjalo, da je to milost božja v akciji (glej Janez 3).

Razveljavitev smrtne kazni za nas je prvi del procesa reševanja. Kristjan je utemeljen (pretekli grehi plačani) s Kristusovo smrtjo. Kristjani ne morejo storiti ničesar za svoje grehe, razen če sprejmejo to žrtvovanje. Vprašanje je, zakaj človek prejme to fantastično uslugo.

Naš nebeški Oče ni bil naklonjen angelom, ki so grešili in jim ne ponuja možnosti, da bi postali otroci (Hebrejcem 1: 5, 2: 6–10). Bog je naklonjen človeku, ker smo po njegovi podobi. Zdi se, da so potomci vseh bitij v naravi oče (Dela 17:26, 28-29, 1Jn 3: 1). Tisti, ki ne verjamejo, da je človek v podobi svojega Stvarnika, sploh ne morejo razumeti, zakaj dobimo dobrodelnost ali milost za opravičilo.

Drugi razlog, ki ga prejmemo, je, da rešuje prepir med milostjo in delom. Kako rastete v prid kakšnemu oblačilu? Drži se svojih navodil ali ukazov!

Ko verjamemo v Jezusovo žrtvovanje za plačilo naših grehov (kršimo zakon), se pokajemo (držimo zapovedi) in se krstimo, prejmemo Svetega Duha. Zdaj smo Gospodovi otroci zaradi njegovega duha. V sebi imamo njegovo seme (glej 1Jn 3: 1 - 2, 9). Zdaj smo v njegovih očeh zrasli v prid (milost)!

Pravi kristjani so pod veliko božjo milostjo ali milostjo in morajo biti popolni. Bdi nad nami, kakor vsak dober oče pazi na svoje otroke in jim daje naklonjenost (1Pet 3, 12:5–10; Matej 12:5; 48Jn 1). Tudi njim je naklonjen s kaznijo, kadar je to potrebno (Hebrejcem 3: 10; Razodetje 12:6). Zato držimo njegove zapovedi v Svetem pismu in ostajamo v njegovo korist.