Kaj v resnici pomeni moliti "posvečeno naj bo tvoje ime"

Če pravilno razumemo začetek molitve, spremenimo način molitve.

Moli "posvečeno bodi tvoje ime"
Ko je Jezus svoje prve privržence naučil moliti, jim je rekel, naj molijo (po besedah ​​različice King James), "Posvečeno z vašim imenom".

Che cosa?

To je prva prošnja v Gospodovi molitvi, toda kaj pravzaprav rečemo, ko molimo te besede? Stavek je tako pomembno razumeti, saj ga je enostavno razumeti tudi zato, ker ga različni prevodi in različice Biblije izražajo drugače:

"Podprite svetost svojega imena." (Skupna angleška Biblija)

"Ime tvoje naj bo sveto." (Prevod Božje besede)

"Naj bo vaše ime počaščeno." (Prevod JB Phillips)

"Naj bo tvoje ime vedno sveto." (Različica New Century)

Mogoče je, da je Jezus ponavljal Kedushat HaShem, starodavno molitev, ki se je skozi stoletja prenašala kot tretji blagoslov Amid, vsakdanji blagoslov, ki so ga brali opazovani Judje. Na začetku večernih molitev bodo Judje rekli: »Sveti ste in vaše ime je sveto in vaši svetniki vas vsak dan hvalijo. Blagor ti, Adonaj, Bog, ki je svet. "

V tem primeru pa je Jezus izjavo Kedushat HaShem dal kot peticijo. Spremenil je "Ti si svet in tvoje ime je sveto" v "Naj bo tvoje ime sveto."

Po besedah ​​avtorja Philipa Kellerja:

V sodobnem jeziku bi radi rekli nekako takole: »Naj vas častijo, spoštujejo in spoštujejo takšni, kakršni ste. Naj bodo vaš ugled, vaše ime, oseba in značaj nedotaknjeni, nedotaknjeni, nedotaknjeni. Ničesar ni mogoče storiti za sramotenje ali obrekovanje vašega zapisa.

Torej, če rečemo "posvečeno ime tvoje", če smo iskreni, se strinjamo, da zaščitimo Božji ugled ter zaščitimo integriteto in svetost imena "HaShem". "Posvečenje" Božjega imena torej pomeni vsaj tri stvari:

1) Zaupajte
Ko se je božje ljudstvo po osvoboditvi iz suženjstva v Egiptu potepalo po Sinajski puščavi, se je pritožilo zaradi pomanjkanja vode. Nato je Bog rekel Mojzesu, naj govori na obraz pečine, kjer so se utaborili, obljubljajoč, da bo voda pritekla iz skale. Namesto da bi govoril s skalo, jo je Mojzes udaril s svojo palico, ki je igrala vlogo pri številnih čudežih v Egiptu.

Bog je pozneje Mojzesu in Aronu rekel: "Ker niste verjeli vame, da bi me ohranili za svetega v očeh izraelskega ljudstva, zato ne boste pripeljali tega zbora v deželo, ki sem jim jo dal" (Številke 20 : 12, ESV). Verjeti v Boga - mu zaupati in mu verjeti na besedo - "posveti" njegovo ime in brani njegov ugled.

2) Ubogajte
ko je Bog dal svoje zapovedi svojemu ljudstvu, jim je rekel: »Potem boste spoštovali moje zapovedi in jih izpolnjevali: Jaz sem Gospod. In ne boš oskrunil mojega svetega imena, da bom posvečen med Izraelci «(22. Mojzesova 31: 32–XNUMX, ESV). Z drugimi besedami, način podrejanja in poslušnosti Bogu "posvečuje" njegovo ime, ne legalistični puritanizem, ampak očarljivo in vsakodnevno iskanje Boga in njegovih poti.

3) Veselje
Ko je bil Davidov drugi poskus vrniti skrinjo zaveze, ki je simbol božje navzočnosti s svojim ljudstvom, v Jeruzalem uspešen, ga je tako prevzelo veselje, da je zavrgel svojo kraljevo obleko in v sveti procesiji zaplesal z zapuščino. Njegova žena Michal pa je grajala moža, ker se je po njenih besedah ​​"izpostavil kot norec pred očmi služabnic svojih uradnikov!" David pa je odgovoril: »Plesal sem v čast Gospodu, ki me je namesto tvojega očeta in njegove družine izbral za glavo svojega ljudstva Izraela. In še naprej bom plesal v čast Gospodu «(2. Samuelova 6: 20–22, GNT). Veselje - v bogoslužju, preizkušnjah, podrobnostih vsakdanjega življenja - časti Boga. Ko naše življenje izžareva »Gospodovo radost« (Nehemija 8:10), je Božje ime posvečeno.

"Sveto ime ti bo" je prošnja in odnos, podoben stanu moje prijateljice, ki bi svoje otroke vsako jutro pošiljala v šolo z opominom "Spomni se, kdo si", ponavljala priimek in pojasnjevala, da so tam pričakoval je, da bodo temu imenu prinesli čast in ne sramu. Tako rečemo, ko molimo: "Sveto ime ti bodi"