Današnji evangelij 19. marec 2020 s komentarjem

Iz evangelija Jezusa Kristusa po Mateju 1,16.18-21.24a.
Jakob je rodil Jožefa, Marijinega moža, od katerega se je rodil Jezus Kristus.
Tako je nastalo rojstvo Jezusa Kristusa: njegova mati Marija, obljubljena Jožefova nevesta, preden sta šla skupaj živeti, se je znašla noseča z delom Svetega Duha.
Jožef njen mož, ki je bil pravičen in je ni hotel zavračati, se je odločil na skrivaj odpustiti.
Medtem ko je razmišljal o teh stvareh, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in mu rekel: «Jožef, sin Davidov, ne bojte se jemati Marijo, svojo nevesto, kajti tisto, kar je ustvarjeno v njej, izhaja iz Duha Sveti.
Rodila bo sina in ti ga boš imenoval Jezus: v resnici bo rešil svoje ljudi pred njihovimi grehi ».
Jožef se je prebudil iz sna in tako je storil Gospodov angel.

San Bernardino iz Siene (1380-1444)
Frančiškanski duhovnik

Razgovor 2 o Svetem Jožefu; Delo 7, 16. 27–30 (prevedeno iz breviarja)
Sveti Jožef, zvesti varuh skrivnosti odrešenja
Ko božanska usmiljenost izbere nekoga za edinstveno milost ali za vzvišeno stanje, ona izbrani osebi podeli vse karizme, ki so potrebne za njeno funkcijo. Seveda prinesejo čast tudi izbrancu. To se je uresničilo predvsem pri velikem svetem Jožefu, domnevnem očetu Gospoda Jezusa Kristusa in pravem možu kraljice sveta in dame angelov. Večni Oče ga je izbral za zvestega skrbnika in zaščitnika svojih glavnih zakladov, svojega Sina in svojo nevesto, in to nalogo je izpolnil z največjo skrbnostjo. Zato mu Gospod reče: Dober in zvest služabnik, vstopi v veselje svojega Gospoda (Mt 25, 21).

Če svetega Jožefa postavite pred celotno Kristusovo Cerkev, je on izbrani in edinstveni človek, s katerim in pod katerim je Kristus na naraven in častitljiv način uveden v svet. Če je torej celotna sveta Cerkev zadolžena za Devico Mater, ker se je štelo za vredno, da je prejela Kristusa po njej, torej po resnici po njej dolguje Jožefu posebno hvaležnost in spoštovanje.

Pravzaprav označuje zaključek Stare zaveze in v njem veliki patriarhi in preroki dosegajo obljubljeni sadež. Dejansko je samo on lahko užival v fizični prisotnosti njega, ki mu ga je obljubila božja milost. Vsekakor mu Kristus ni zanikal te domačnosti, tega spoštovanja in tistega visokega dostojanstva v nebesih, ki mu ga je pokazal, ko je živel med imeni, kot sina svojemu očetu, ampak ga je raje potegnil do maksimuma. Zato ni brez razloga Gospod dodal: "Vstopite v veselje svojega Gospoda."

Spomnite se nas, blaženi Jožef, in posegnite s svojim domnevnim Sinom s svojo močno molitvijo; toda naredite nam tudi najbolj blaženo Devico vašo nevesto, ki je Mati njegovega, ki živi in ​​kraljuje skozi stoletja z Očetom in Svetim Duhom.