Predanost Bogu: rešiti dušo pred prahom!

Naši bratje so prekriti s prahom, bratje in vozovi prahu so dani v službo naši duši. Ne dovolite, da se naša duša potopi v prah! Da se ne ujamem v prah! Naj prah ne ugasne žive iskre v grobu! Obstaja zelo obsežno polje zemeljskega prahu, ki nas privlači nase, še bolj pa je neizmerno duhovno področje, ki imenuje našo dušo sorodnico.

 Za mesni prah smo res podobni zemlji, za dušo pa smo kot nebo. Mi smo naseljenci v začasnih kočah, smo vojaki v mimoidočih šotorih. Gospod, reši me prahu! Tako moli pokesani kralj, ki je prvi podlegel prahu, dokler ni videl, kako ga je prah vlekel v brezno propada. Prah je človeško telo s svojimi fantazijami: prah so tudi vsi zli ljudje, ki se borijo proti pravičnim: prah je s svojimi grozotami tudi demoni.

 Naj nas Bog reši vsega tega prahu. To lahko stori samo on. In poskušamo najprej videti sovražnika v sebi, sovražnika, ki privlači tudi druge sovražnike. Največja beda grešnika je, da je nezavedno in nejevoljno zaveznik svojih sovražnikov. In pravični je dobro okrepil svojo dušo v Bogu in v Božjem kraljestvu in se ne boji.

Najprej se ne boji samega sebe, nato pa se ne boji drugih sovražnikov. Ne boji se, ker ni ne zaveznik ne sovražnik svoje duše. Od tam mu niti ljudje niti demoni ne morejo ničesar storiti. Bog je njegov zaveznik in Božji angeli so njegovi zaščitniki: kaj mu človek lahko naredi, kaj mu lahko demon, kaj prah? In pravični je dobro okrepil svojo dušo v Bogu in v Božjem kraljestvu in se ne boji.