Predanost Mariji Assunta: kaj je Pij XII povedal o dogmi domneve

Svetost, sijaj in slava: telo Device!
Sveti očetje in veliki učitelji so v homilijah in govorih, namenjenih ljudstvu ob današnjem prazniku, govorili o vnebovzetju Matere božje kot o nauku, ki že živi v zavesti vernikov in ga ti že izpovedujejo; izdatno so pojasnili njegov pomen, razjasnili in spoznali njegovo vsebino ter pokazali njegove velike teološke razloge. Posebej so poudarili, da namen praznika ni samo dejstvo, da so posmrtni ostanki Blažene Device Marije obvarovani pred trohnenjem, ampak tudi njeno zmagoslavje nad smrtjo in njeno nebeško poveličanje, da bi Mati posnemala vzor, ​​tj. , posnemati njegovega edinega Sina, Kristusa Jezusa.
Sveti Janez Damaščan, ki med vsemi izstopa kot eminentna priča tega izročila, ob upoštevanju telesnega vnebovzetja velike Matere božje v luči njenih drugih privilegijev, vzklikne z živahno zgovornostjo: »Ona, ki je pri porodu ohranila svojo nedolžnost nepoškodovan mora tudi ohraniti svoje telo brez pokvarjenosti po smrti. Tista, ki je v svojem telesu nosila Stvarnika, naredila otroka, je morala bivati ​​v božjih tabernakljih. Ona, ki jo je zaročil Oče, je lahko našla dom samo v nebeških sedežih. Morala je premišljevati svojega Sina v slavi na Očetovi desnici, ona, ki ga je videla na križu, ona, ki jo je obvarovana bolečine, ko ga je rodila, prebodel meč bolečine, ko ga je zagledala. umreti. Prav je bilo, da je imela Božja Mati tisto, kar pripada Sinu, in da so jo vsa bitja častila kot Božjo Mater in služabnico.
Sveti Germen iz Carigrada je menil, da netrohljivost in vzetje v nebesa telesa Device Matere Božje nista primerna samo njenemu božjemu materinstvu, ampak tudi posebni svetosti njenega deviškega telesa: »Ti, kot je bilo zapisano. , vsi so v sijaju (prim. Ps 44); in tvoje deviško telo je vse sveto, vse čisto, vse božji tempelj.Zaradi tega ni moglo poznati razpadlosti groba, ampak se je moralo, medtem ko je ohranilo svoje naravne značilnosti, preobraziti v luči netrohljivosti, vstopiti v nov in veličasten obstoj. , uživajte v popolni osvoboditvi in ​​popolnem življenju ”.
Drugi starodavni pisec pravi: »Kristus, naš odrešenik in Bog, dajalec življenja in nesmrtnosti, je bil tisti, ki je povrnil življenje Materi. On je bil tisti, ki jo je naredil, ki ga je ustvaril, enakega sebi v neminljivosti telesa in za vedno. On je bil tisti, ki jo je obudil od mrtvih in jo sprejel ob sebi, po poti, ki je znana samo njemu.
Vsa ta razmišljanja in vzgibi svetih očetov, pa tudi teologov o isti temi, imajo za svoj končni temelj Sveto pismo. Pravzaprav nam Sveto pismo predstavlja sveto Božjo Mater, ki je tesno povezana s svojim božanskim Sinom in je vedno solidarna z njim ter je deležna njegovega stanja.
Kar zadeva izročilo, torej ne smemo pozabiti, da so Devico Marijo od drugega stoletja sveti očetje predstavljali kot novo Evo, ki je tesno združena z novim Adamom, čeprav mu je podrejena. Mati in sin sta vedno povezana v boju proti peklenskemu sovražniku; boj, ki bi se, kot je bilo napovedano v protoevangeliju (prim. 3 Mz 15), končal z najpopolnejšo zmago nad grehom in smrtjo, nad tistimi sovražniki, to je, ki jih Apostol narodov vedno predstavlja. skupaj (prim. Rim. pogl. 5 in 6; 1 Kor 15, 21-26; 54-57). Kakor je bilo torej Kristusovo veličastno vstajenje bistveni del in končno znamenje te zmage, tako se je moral tudi za Marijo skupni boj končati s poveličanjem njenega deviškega telesa, po apostolovih trditvah: »Ko je to trohljivo telo bo odet v netrohljivost in to smrtno telo nesmrtnosti, se bo izpolnila beseda Svetega pisma: Smrt je bila požrta za zmago« (1 Kor 15; 54; prim. Os 13).
Tako je veličastna Mati Božja, skrivnostno združena z Jezusom Kristusom od vse večnosti »z istim odlokom« predestinacije, brezmadežna v svojem spočetju, neoporečna devica v svojem božanskem materinstvu, velikodušna spremljevalka božanskega Odrešenika, zmagovalka greha in smrti, na koncu je dobil krono svoje veličine, premagavši ​​pokvarjenost grobnice. Smrt je premagala, tako kot njen Sin, in je bila s telesom in dušo vstala v slavo nebes, kjer Kraljica sije na desnici svojega Sina, nesmrtnega Kralja vekov.