Pobožnost Mariji: sporočilo in prošnja Gospe od solz

"Ali bodo moški razumeli skrivnostni jezik teh solz?" Je v radijskem sporočilu iz leta 1954 vprašal papež Pij XII.

Marija v Sirakuzi ni govorila tako kot v Caterini Labouré v Parizu (1830), kot v Massiminu in Melaniji v La Salette (1846), kot v Bernadette v Lourdesu (1858), kot v Francescu, Jacinti in Luciji v Fatimi (1917), kot v Mariette v Banneuxu (1933).

Solze so zadnja beseda, ko ni več besed.

Marijine solze so znak materinske ljubezni in materine udeležbe na otroških prireditvah. Tisti, ki imajo radi, delijo.

Solze so izraz Božjih občutkov do nas: sporočilo Boga do človeštva.

Pereče vabilo k spreobrnjenju srca in k molitvi, ki nam jo je nagovarjala Marija v svojih prikazih, je znova potrjeno skozi tiho, a zgovorno govorico solz, ki se izlivajo v Sirakuzi.

Marija je jokala od skromne mavčne slike; v osrčju mesta Sirakuze; v hiši blizu evangeličanske krščanske cerkve; v zelo skromnem domu, v katerem živi mlada družina; o materi, ki čaka na svojega prvega otroka z gravidno toksikozo. Za nas danes vse to ne more biti nesmiselno ...

Iz Marijinih odločitev, da bi izrazila solze, je razvidno nežno sporočilo podpore in spodbude Matere: Trpi in se bori skupaj s tistimi, ki trpijo in se borijo za obrambo vrednosti družine, nedotakljivosti življenja, kulture esencialnost, smisel Transcendenta ob prevladujočem materializmu, vrednost enosti. Marija nas s solzami opozarja, nas vodi, spodbuja, tolaži

Peticija do Gospe od solz

Madona solz,

potrebujemo vas:

svetlobe, ki seva iz vaših oči,

udobja, ki izhaja iz vašega srca,

miru, katerega kraljica ste.

Samozavestno vam zaupamo svoje potrebe:

naše bolečine, ker jih pomirite,

naša telesa, da jih ozdravijo,

naša srca za vas, da jih spreobrnete,

naše duše, ker jih vodiš k odrešenju.

Vredno, dobra mati,

da se pridružiš svojim solzam našim

tako da je tvoj božji Sin

podelite mi milost ... (izrecno)

da s takšno gorečnostjo vas prosimo.

O Mati ljubezni,

bolečine in usmiljenja,

usmili se nas.