Pobožnost svetnikom: misel Padre Pio danes, 24. novembra

Resnični razlog, zakaj meditacije ne moreš vedno dobro opraviti, to najdem v tem in se ne motim.
Meditirate z določeno spremembo, skupaj z veliko tesnobo, da bi našli nek predmet, ki lahko osreči in uteši vašega duha; in to je dovolj, da nikoli ne najdete tistega, kar iščete, in ne postavite svojega uma v resnico, o kateri meditirate.
Moja hči, vedite, da ko nekdo v naglici in pohlepno išče izgubljeno stvar, se je dotakne z rokami, stokrat jo bo videl in je ne bo nikoli opazil.
Iz te zaman in neuporabne tesnobe ne more izhajati nič drugega kot velika utrujenost duha in nemožnost uma, da bi se ustavili na predmetu, ki ima v mislih; in iz tega potem, kot iz lastnega vzroka, določena hladnost in neumnost duše posebej v afektivnem delu.
V tem pogledu ne vem drugega pravnega sredstva, razen tega: izstopiti iz te tesnobe, saj gre za enega največjih izdajalcev, ki ga resnična vrlina in trdna predanost sploh lahko imata; pretvarja se, da se ogreje, ko mu gre dobro, vendar to počne samo zato, da se ohladi in nas spravlja v tek, da se spotaknemo.

Gospod iz Foggia je bil leta 1919 star šestindvajset let in se je podpiral z dvema palicama. Zlomil si je noge, ko je padel s hrošča in zdravniki ga niso mogli zdraviti. Po priznanju mu je Padre Pio rekel: "Vstani in pojdi, te palice moraš metati." Moški je ubogal vse čudeže.

Senzacionalen dogodek, ki je vznemiril celotno območje Foggia, se je zgodil človeku leta 1919. Takrat je imel moški komaj štirinajst let. Pri štirih letih, ki je zbolel za tifusom, je bil žrtev oblike rahitisa, ki je deformiral njegovo telo, zaradi česar so mu postavili dve izraziti grbi. Nekega dne je Padre Pio to priznal, nato pa se ga dotaknil s stigmatiziranimi rokami, fant pa je vstal iz kolenarja naravnost, kot še nikoli.