Pobožnost svetnikom: Mati Terezija, moč molitve

Ko je Marija obiskala sv. Elizabeto, se je zgodilo čudno: nerojeno dete je v materinem trebuhu od veselja poskakovalo. Res je nenavadno, da je Bog uporabil nerojenega otroka, da bi svojemu sinu, ki je postal človek, prvi izrazil dobrodošlico.

Zdaj je splav povsod razširjen in otroka, narejenega po božji podobi, vržejo v smeti. Vendar je bil ta otrok v materinem trebuhu ustvarjen za isti veliki namen vseh ljudi: ljubiti in biti ljubljen. Danes, ko smo tukaj zbrani, se najprej zahvalimo svojim staršem, ki so nas želeli, ki so nam dali to čudovito darilo življenja in s tem možnost ljubiti in biti ljubljeni. Večino svojega javnega življenja je Jezus ponavljal eno in isto: »Ljubite se med seboj, kakor vas ljubi Bog. Kakor je Oče ljubil mene, sem jaz ljubil vas. Ljubite drug drugega."

Ob pogledu na križ vemo, kako zelo nas je Bog ljubil. Ob pogledu na tabernakelj vemo, kdaj nas še naprej ljubiš.

Če želimo ljubiti in biti ljubljeni, je zelo pomembno, da molimo. Naučimo se moliti. Naše otroke učimo moliti in molimo z njimi, saj je sad molitve vera - "verujem" - in sad vere je ljubezen - "ljubim" - in sad ljubezni je služenje - »Jaz služim« – in sad služenja je mir. Kje se začne ta ljubezen? Kje se začne ta mir? V naši družini…

Molimo torej, molimo nenehno, kajti molitev nam bo dala čisto srce in čisto srce bo lahko videlo božje obličje tudi v nerojenem otroku. Molitev je resnično dar od Boga, saj nam daje veselje ljubezni, veselje delitve, veselje ohranjanja naše družine skupaj. Molite in naj vaši otroci molijo z vami. Čutim vse grozne stvari, ki se dogajajo danes. Vedno pravim, da če lahko mati ubije svojega otroka, potem ni čudno, da se moški pobijajo med seboj. Bog pravi: »Tudi če bi mati lahko pozabila svojega otroka, jaz tebe ne bom pozabil. Skril sem te v dlani, dragocena si v mojih očeh. Ljubim te".

Bog sam je tisti, ki govori: "Ljubim te".

Ko bi le razumeli, kaj pomeni "molitev za delo"! Ko bi le lahko poglobili svojo vero! Molitev ni samo zabava in izgovarjanje besed. Če bi imeli vero v velikosti gorčičnega zrna, bi lahko rekli tej stvari, naj se premakne in premaknila bi se ... Če naše srce ni čisto, ne moremo videti Jezusa v drugih.

Če zanemarimo molitev in če se mladika ne drži trte, se bo posušila. Ta združitev mladike s trto je molitev. Če obstaja ta kavelj, potem obstaja ljubezen in veselje; le takrat bomo sij božje ljubezni, upanje večne sreče, plamen goreče ljubezni. Ker? Ker smo eno z Jezusom.Če se iskreno želite naučiti moliti, upoštevajte tišino.

Ko se pripravljate na zdravljenje gobavcev, začnite svoje delo z molitvijo in pokažite posebno prijaznost in sočutje do bolnih. To vam bo pomagalo zapomniti, da se dotikate Kristusovega telesa. Lačen je tega stika. Bi mu ga radi ne dali?

Naše zaobljube niso nič drugega kot čaščenje Boga.Če ste iskreni v svojih molitvah, potem so vaše zaobljube smiselne; drugače ne bodo pomenile nič. Zaobljube so molitev, ker so del čaščenja Boga. Zaobljube so obljube med vami in samim Bogom. Posrednikov ni.

Vse se dogaja med Jezusom in vami.

Preživite svoj čas v molitvi. Če molite, boste imeli vero, in če imate vero, boste seveda želeli služiti. Kdor moli, ima lahko samo vero in ko obstaja vera, jo človek želi spremeniti v dejanja.

Tako spremenjena vera postane veselje, ker nam ponuja priložnost, da svojo ljubezen do Kristusa prevedemo v dela.

To pomeni, da se srečamo s Kristusom in mu služimo.

Moliti je treba na poseben način, kajti v naši kongregaciji je delo samo sad molitve … to je naša ljubezen v akciji. Če si resnično zaljubljen v Kristusa, ga boš, ne glede na to, kako nepomembno je delo, opravil po najboljših močeh, opravil ga boš z vsem srcem. Če je vaše delo površno, je tudi vaša ljubezen do Boga nepomembna; tvoje delo mora dokazovati tvojo ljubezen. Molitev je resnično življenje zedinjenosti, je biti eno s Kristusom … Zato je molitev potrebna kot zrak, kot kri v telesu, kot vse, kar nas ohranja pri življenju, kar nas ohranja pri življenju v Božji milosti.