Pobožnost svetemu rožnemu vencu: molitev, ki daje moč utrujenim

Emisija v življenju blaženega Janeza XXIII nas dobro razume, kako molitva svetega rožnega venca podpira in daje moč za molitev tudi tistim, ki so utrujeni. Mogoče nas je enostavno odvrniti, če moramo reči sveti rožni venec, ko smo utrujeni, in namesto tega, če bi o tem razmišljali celo kratek čas, bi razumeli, da bi bilo dovolj poguma in odločnosti, da imamo zdravo in dragoceno izkušnjo: izkušnjo, ki molitev svetega rožnega venca prav tako podpira in premaguje utrujenost.

Pravzaprav se je papežu Janezu XXIII., Zelo blizu vsakodnevnega recitiranja treh krošenj rožnega venca, zgodilo, da je nekega dne zaradi obremenjenosti občinstva, govorov in srečanj prišel zvečer, ne da bi mogel recitirati tri krone.

Takoj po večerji, daleč od misli, da bi ga utrujenost lahko opustila z recitacijo treh vencev rožnega venca, je poklical tri sestre, odgovorne za njegovo službo, in jih vprašal:

"Bi radi šli z mano v kapelo in recitirali sveti rožni venec?"

«Voljno, sveti oče».

Takoj smo šli do kapelice in sveti oče je oznanil skrivnost, jo na kratko komentiral in intoniral molitev. Na koncu prve krone veselih skrivnosti se je papež obrnil k redovnicam in prosil:

"Ali si utrujen?" "Ne, ne, sveti oče."

"Bi lahko z menoj obudili tudi boleče skrivnosti?"

"Da, da, z veseljem."

Papež je nato intoniral rožni venec žalostnih skrivnosti, vedno s kratkim komentarjem vsake skrivnosti. Na koncu drugega rožnega venca se je papež spet obrnil k redovnicam:

"Ste zdaj utrujeni?" "Ne, ne, sveti oče."

"Bi lahko tudi z mano dokončali slavne skrivnosti?"

"Da, da, z veseljem."

In papež je začel tretjo krono slavnih skrivnosti, vedno s kratkim komentarjem meditacije. Potem ko je bila recitirana tudi tretja krona, je papež redovnicam podelil svoj blagoslov in najlepši nasmeh hvaležnosti.

Vrtnica je olajšanje in počitek
Sveti rožni venec je tak. To je spokojna molitev, tudi v utrujenosti, če je kdo dobro razpoložen in se rad pogovarja z Madono. Rožni venec in utrujenost skupaj molijo in darujejo, se pravi najzaslužnejšo in najdragocenejšo molitev za pridobitev milosti in blagoslova iz Srca božje Matere. Ali med prikazi v Fatimi ni zaprosila za "molitev in žrtvovanje"?

Če bi resno razmišljali o tej vztrajni prošnji Gospe Fatimske, se ne bi samo odvrnili od tega, ko bi morali reči, da je rožni venec utrujen, ampak bi razumeli, da imamo vsakič, ko imamo utrujenost, sveto priložnost, da Gospe damo molitveno daritev, ki bo vsekakor bolj obremenjena s sadjem in blagoslovom. In to zavedanje vere resnično vzdržuje našo utrujenost z mehčanjem skozi čas molitve.

Vsi vemo, da je sveti Pio iz Pietrelcine kljub težki vsakodnevni obremenitvi za izpovedi in srečanja z ljudmi, ki prihajajo z vsega sveta, podnevi in ​​ponoči recitiral številne krošnje venca, da bi pomislil na čudež mistično darilo, izjemnega darila, ki ga je prejel od Boga, posebej za molitev svetega rožnega venca. Nekega večera se je zgodilo, da je po enem izmed še bolj utrujajočih dni fratar videl, da je Padre Pio odšel in je že dolgo v zboru, da bi molil brez prekinitve s krošnjo rožnega venca v roki. Zatem je fant pristopil k Padru Piou in rekel:

"Toda, oče, po vseh današnjih prizadevanjih, ne bi mogli malo razmišljati o počitku?".

"In če sem tu, da recitiram Rosari, ali ne počivam?" Je odgovoril Padre Pio.

To so lekcije svetnikov. Blagor tistemu, ki se jih zna naučiti in uresničiti!