7. junij pobožnost "Očetov dar v Kristusu"

Gospod je ukazal krstiti v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Katehumen je krščen in tako izpoveduje vero v Stvarnika, v Edinorojene, v Darilo.
Eden je Stvarnik vseh. Eden v resnici je Bog Oče, od katerega imajo vse stvari svoj začetek. Edinstven je tudi Edinorojeni, naš Gospod Jezus Kristus, po katerem so bile vse stvari ustvarjene, in edinstven je Duh, dan kot dar vsem.
Vse je urejeno po svojih vrlinah in zaslugah; ena je moč, iz katere vse izhaja; enega potomca, za katerega je bilo storjeno vse; eno darilo popolnega upanja.
Nič ne bo manjkalo neskončne popolnosti. V kontekstu Trojice, očeta, sina in svetega duha je vse zelo popolno: neizmernost v večnem, manifestacija v podobi, uživanje v daru.
Slišimo iz besed samega Gospoda, kakšna je njegova dolžnost do nas. Pravi: "Še vedno vam moram povedati veliko stvari, vendar zaenkrat še niste sposobni nositi bremena" (Jn 16). Dobro je, da grem, če bom šel, vam bom poslal Tolažitelja (prim. Jn 12, 16). Spet: "Molil bom k Očetu in on vam bo dal drugega Tolažitelja, da ostanete za vedno za vas, Duh resnice" (Jn 7, 14-16). «Vodil vas bo do celotne resnice, ker ne bo govoril sam zase, ampak bo povedal vse, kar je slišal, in vam bo sporočil prihodnje stvari. Slavil me bo, ker bo vzel moje «(Jn 17-16).
Skupaj z mnogimi drugimi obljubami je namenjeno odpiranju razumevanja višjih stvari. Te besede oblikujejo tako voljo darovalca kot tudi naravo in način samega darila.
Ker nam naša omejenost ne omogoča razumevanja ne Očeta ne Sina, dar Svetega Duha vzpostavi določen stik med nami in Bogom in s tem razsvetli našo vero v težave, povezane z Božjim inkarnacijo.
Eden jih torej prejme, da bi vedel. Čuti za človeško telo bi bili neuporabni, če ne bi bilo potreb po njihovi vadbi. Če ni svetlobe ali ni dneva, oči niso koristne; ušesa v odsotnosti besed in zvoka ne morejo opraviti svoje naloge; nosnice, če ne pride do vonja, ne koristijo. In to se zgodi ne zato, ker nimajo naravnih zmogljivosti, temveč zato, ker je njihovo delovanje pogojeno s posebnimi elementi. Na enak način človekova duša, če daru Svetega Duha ni narisal z vero, resnično ima sposobnost razumevanja Boga, vendar ji primanjkuje luči, da bi ga spoznala.
Dar, ki je v Kristusu, je v celoti dana vsem. Vsepovsod nam je na razpolago in nam je dodeljeno do te mere, da ga želimo pozdraviti. V nas bo prebival do te mere, da si ga bo vsak od nas želel zaslužiti.
Ta dar ostaja z nami do konca sveta, je udobje našega pričakovanja, je zaloga prihodnjega upanja pri uresničevanju njegovih darov, je luč našega uma, blišč naših duš.