Praktična predanost dnevu: ravnanje za naše grehe

1. Kakšno pokoro delamo. Grehi so v nas neprekinjeni, množijo se brez mere. Od zgodnjega otroštva do današnje dobe bi jih zaman poskušali naštevati; kot ogromno breme nam zatrejo ramena! Vera nam pove, da Bog pričakuje primerno zadovoljstvo od vsakega greha, grozi strašne kazni v Čistilišču za najmanj grozljivih grehov; in kakšno pokoro storim? Zakaj tako bežim od tega?

2. Ne odlašajte s pokoro. Počakate, da pokažete, ko se mladostniška besnost umiri, muhe se zmanjšajo; ... če pa vam zmanjka časa, si lahko zagotovite pekel ali stoletja Čistilišča. Čakate na starost, a v tako kratkem času, kako plačati toliko let? Čakate na sezono melanholije, nemoči; potem se boste nujno prilagodili ... Toda kakšno vrednost bo imela prisilna pokora med nestrpnostjo, objokovanji in novimi grehi? Kdor ima čas, ne čakajte na čas. Zaupajte negotovim, tistim, ki zaupajo v prihodnost.

3. Ne zaupajte storjeni pokoro. Za eno samo misel ponosa je Bog obsodil Angele na večne plamene; Adam je devet stoletij pokoril eno samo neposlušnost; samo ena huda krivda je kaznovana s Peklom, krajem neizrekljivih muk; in vi za rahlo pokoro po spovedi ali za kakšno zelo majhno ponižanje, mislite, da ste vse plačali? Svetniki so se tega vedno bali, vi pa se ne bojite? Mogoče boste nekoč morali jokati ...

PRAKSA. - naredi nekaj pokoravanja za svoje grehe; recitira sedem radosti Madonne.