Zaupajte Jezusu v vseh stvareh

Zdaj je bilo že pozno in učenci [Jezusovega] so pristopili k njemu in mu rekli: "To je zapuščeno mesto in že je zelo pozno. Odstranite [množico], da bodo lahko odšli po okoliških kmetijah in vaseh in kupili kaj za jesti. "Marko 6: 35-36

Zaupate Jezusu? Od nas se zahteva zaupanje na več ravneh. Potrebna je na ravni prejemanja vse duhovne, čustvene in psihološke moči, ki jo potrebujemo ne samo, da vsak dan preživimo, ampak tudi na več načinov. Zaupanje na ravni Boga zahteva tudi naše osnovne dnevne potrebe, kot so hrana, nastanitev in oblačila. Za večino ljudi ta področja zaupanja niso težka, za druge pa je potreben velik donos.

Ta evangelijska situacija zagotavlja kontekst, v katerem bo Jezus lahko preizkusil zaupanje svojih učencev. Sprva ne prestanejo panične preizkušnje in prosijo Jezusa, naj množico pošlje po hrano, a na koncu se čudijo, ko vidijo Božjo providnost na delu. Na koncu Jezus pomnoži pet hlebcev in dve ribi, da nahrani več kot pet tisoč.

Najprej nam ta evangelij ne pove, da smo lahko neodgovorni pri zagotavljanju svojih potreb in preprosto zaupamo, da nas bo Jezus ves čas čudežno oskrbel. Ne gre za to, da opustimo svojo dolžnost dela in skrbi zase in za svoje družine.

V tem evangeliju se ukvarja zaupanje. V tem kontekstu so bili Jezusovi privrženci usmerjeni, da so pogledali na našega Gospoda in bili z Njim, duhovno so jih pritegnili, da bi se takrat prepuščali vsem življenjskim skrbi, da bi se lahko duhovno hranili. Povabljeni so bili v dejanju vere in jasno je, da je množica v resnici zaupala temu notranjemu povabilu. Iz dejstva je razvidno, da so bili kljub očitni fizični lakoti še vedno z njim.

Ključno sporočilo je torej, da nas včasih Bog pokliče, da mu zaupamo na načine, ki se ne zdijo takoj praktični in logični. Praktična stvar bi bila, da bi odšli in dobili nekaj hrane. Toda nadnaravna privlačnost milosti je v tistem trenutku tej skupini pet tisoč povedala, da bodo morali ostati pri Jezusu in zaupati, da bo vse delovalo. In to so storili, in uspelo je.

Danes razmislite, kako vas Bog včasih poziva, da mu sledite na načine, ki nimajo takoj smisla. Ne bodite presenečeni, če včasih slišite Boga, ki vas kliče, da pozorneje poslušate njegovo obljubo o providnosti kot vaš naravni sklep o človeški logiki. Božje poti so daleč nad našimi. Včasih je njegov klic radikalen in ko si globoko prepričan v vero, da te Bog kliče, da mu zaupaš, potem to stori. Zaupajte mu v vseh stvareh in vedno bo poskrbel za vas.

Gospod, moje zaupanje v vas je včasih šibko. Včasih dvomim v tvojo dobroto in tvojo providnost v življenju. Pomagaj mi, da zaupam vljudno vabilo bolj kot mojim sklepom v življenju. Pomagaj mi, da te bom vodil, da bom živel vsak dan v skladu s svojim popolnim načrtom. Jezus, verjamem vate.