Cerkveni etiket: kako naj se obnašamo kot dober kristjan?

GALATEO V CERKVI

Predpostavka

Lepo vedenje – ki ni več v modi – v Cerkvi je izraz vere, ki jo imamo

in spoštovanje, ki ga imamo do Gospoda. Dovolimo si "revidirati" nekatere indikacije.

Gospodov dan

Nedelja je dan, ko se verniki, ki jih je poklical Gospod, zberejo na določenem kraju,

Cerkev, poslušati njegovo besedo, se mu zahvaljevati za njegove dobrote in obhajati evharistijo.

Nedelja je v prvi vrsti dan bogoslužnega shoda, dan, ko se verniki zberejo, »da bi se ob poslušanju Božje besede in sodelovanju pri evharistiji spominjali trpljenja, vstajenja in slave Gospoda Jezusa, in zahvaljujte se Bogu, ki jih je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil v živo upanje« (II. vatikanski koncil).

Cerkev

Cerkev je »božja hiša«, simbol krščanske skupnosti, ki živi na določenem ozemlju. Predvsem je prostor molitve, kjer se obhaja evharistija in se časti Kristus, ki je resnično navzoč v evharistični vrsti, ki je postavljena v tabernaklju. Tam se verniki zbirajo k molitvi, hvali Gospodu in z liturgijo izražajo svojo vero v Kristusa.

»Ne moreš moliti doma kot v cerkvi, kjer je zbrano božje ljudstvo, kjer se z enim srcem vpije k Bogu. Tam je nekaj več, soglasje duhov, soglasje duš, vez ljubezni, molitve duhovnikov."

(Janez Zlatousti).

Pred vstopom v cerkev

Organizirajte se tako, da pridete v cerkev nekaj minut prej,

izogibanje zamudam, ki motijo ​​montažo.

Preverite, ali je naš način oblačenja in način oblačenja naših otrok

je primeren in spoštljiv do svetega mesta.

Ko se vzpenjam po cerkvenih stopnicah, poskušam pustiti hrup za sabo

in floskule, ki pogosto motijo ​​​​um in srce.

Prepričajte se, da je vaš mobilni telefon izklopljen.

Evharistični post

Če želite prevzeti sveto obhajilo, morate biti testi vsaj eno uro.

Vstop v cerkev

»Ko pridemo in ko odidemo, ko si obujemo sandale in ko smo v kopalnici ali za mizo, ko prižgemo sveče in ko počivamo ali se usedemo, katerega dela se lotimo, opravimo znamenje križa« (Tertulijan).

Slika 1. Kako poklekniti.

Postavimo se v ozračje tišine.

Takoj ko vstopite, se približate stopu, pomočite konice prstov v vodo in se pokrižate, kar izraža vašo vero v Boga-Trojico. Gre za gesto, ki nas spominja na naš krst in »opere« naša srca vsakodnevnih grehov. V nekaterih regijah je navada, da sveto vodo delijo znancu ali sosedu, ki bo v tistem trenutku vstopil v cerkev.

Po potrebi lahko zgibanko maše in zbirko pesmi prevzamete pri ustreznih razstavljavcih.

Hodimo v umirjenem tempu, da zasedemo svoja mesta.

Če želite prižgati svečo, je to pravi čas in ne med praznovanjem. Če nimate časa, je bolje počakati do konca maše, da ne motite zbora.

Preden stopimo v klop ali stojimo pred stolom, se pokleknemo obrnjeni proti tabernaklju, kjer se hrani evharistija (slika 1). Če se ne morete prikloniti, naredite (globok) priklon stoje (slika 2).

Slika 2. Kako se prikloniti (globoko).

Če želite in ste pravočasni, se lahko ustavite v molitvi pred podobo Madone ali zavetnika same cerkve.

Če je le možno, so zasedeni sedeži, ki so najbližje oltarju, pri čemer se izogibajte ustavljanju v zadnjem delu cerkve.

Ko sedete v klopi, je dobro poklekniti, da se postavite v Gospodovo navzočnost; takrat, če se praznovanje še ni začelo, se lahko usedete. Če pa stojite pred stolom, preden sedete, se za trenutek ustavite, da se postavite v Gospodovo navzočnost.

Le če bo res nujno, bo mogoče izmenjati nekaj besed z znanci ali prijatelji, in to vedno tiho, da ne motimo spomina drugih.

Če boste slučajno prispeli pozno, se boste izognili obhodu cerkve.

Tabernakelj, običajno obdan s prižgano svetilko, je bil prvotno namenjen ohranjanju evharistije na vreden način, da bi jo lahko prinesli bolnikom in odsotnim zunaj maše. S poglabljanjem vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji se je Cerkev zavedla pomena tihega češčenja Gospoda, ki je navzoč pod evharistično podobo.

Med praznovanjem

Ko se začne petje, gredo duhovnik in altarji k oltarju oz.

eden vstane in sodeluje pri petju.

Na dialoge odgovarja slavljenec.

Sodelujete pri pesmih, jim sledite v ustrezni knjigi in se trudite, da bi bil vaš glas enoten z glasom drugih.

Med obhajanjem ljudje stojijo, sedijo ali klečijo glede na liturgične trenutke.

Branje in homilija se pozorno posluša, pri čemer se ne sme motiti ljudi.

«Gospodova beseda se primerja s semenom, ki je posejano na njivi: kdor jo posluša z vero in pripada mali Kristusovi čredi, je pozdravil samo Božje kraljestvo; potem seme po svoji lastni moči vzklije in raste do žetve."

(Drugi vatikanski koncil).

Majhni otroci so blagoslov in zaveza: prav bi bilo, da bi jih imeli starši pri maši; vendar to ni vedno mogoče; če je treba, jih je dobro odnesti na ločeno mesto, da ne motijo ​​zbora vernikov.

Med listanjem Mass letaka se bomo trudili, da ne bomo povzročali hrupa.

Dobro bi bilo daritev za prosjačenje pripraviti že vnaprej in se izogniti neprijetnemu iskanju, medtem ko odgovorni čaka na ponudbo.

V trenutku izgovarjanja Oče naš se roke dvignejo v znamenje prošnje; boljša ta gesta kot držanje za roke v znak občestva.

V času obhajila

Ko slavljenec začne deliti sveto obhajilo, se tisti, ki nameravajo pristopiti, postavijo v vrsto proti pristojnim ministrantom.

Če so tam starejši ali invalidi, jih bodo z veseljem spustili mimo.

Kdor namerava vzeti hostijo na usta, se približa slavljencu, ki reče »Kristusovo telo«, vernik odgovori »Amen«, nato odpre usta, da sprejme posvečeno hostijo in se vrne na svoje mesto.

Kdor namerava sprejeti hostijo v roko, se približa slavljencu z desno roko pod levo

Slika 3. Kako vzeti posvečeno hostijo.

(Slika 3), na besede »Kristusovo telo« odgovori »Amen«, nekoliko dvigne roke proti slavljencu, sprejme hostijo v roko, stopi korak v stran, prinese hostijo v usta z desno roko in se nato vrnite na sedež.

V obeh primerih ni dovoljeno delati znamenj križa ali pokleknjenja.

«Ko se približujete, da bi prejeli Kristusovo telo, ne nadaljujte z odprtimi dlanmi niti z razmaknjenimi prsti, ampak z desno roko naredite prestol na levi, ker sprejemate Kralja. tvoja roka sprejme Kristusovo telo in reče "Amen" (Ciril Jeruzalemski).

Izstopite iz cerkve

Če se na izhodu sliši petje, bo počakal, da se konča, nato pa mirno stopil do vrat.

Dobro bi bilo, da zapustite svoje mesto šele, ko duhovnik vstopi v zakristijo.

Po maši se izogibajte "dnevni sobi" v cerkvi, da ne motite tistih, ki se želijo ustaviti in moliti. Ko bomo izven cerkve, bomo imeli ves čas za klepet s prijatelji in znanci.

Ne pozabite, da mora maša obroditi sadove v vsakdanjem življenju celega tedna.

«Kakor so vzklila pšenična zrna, raztresena po hribih, zbrana in zlita skupaj, naredila en sam hleb, tako, o Gospod, naredi vso svojo Cerkev, ki je raztresena po vsej zemlji, eno; in ker je to vino pridobljeno iz grozdja, ki ga je bilo veliko in je bilo razširjeno po obdelanih vinogradih te dežele in je tvorilo en sam proizvod, tako, o Gospod, daj, da se bo tvoja Cerkev v tvoji krvi čutila združeno in hranjeno z isto hrano» ( iz Didahe).

Besedila uredilo uredništvo Ancora Editrice, recenziral msgr. Claudio Magnoli in msgr. Giancarlo Boretti; risbe, ki spremljajo besedilo, je Sara Pedroni.