Dva najhujša greha, ki jih vsak dan storite za papeža Frančiška

Najhujši grehi za papeža Frančiška: Ljubosumje in zavist sta dva greha, ki ju je mogoče ubiti, pravi papež Frančišek. Tako je trdil v eni svojih zadnjih homilij v Santa Marti in natančno določil, da niti Cerkev niti krščanska skupnost nista izvzeti teh grehov. To sta dva greha, ki jih prevečkrat napačno podcenjujemo, saj se običajno ne oziramo na to, kako slabo lahko naredimo besedo, ki jo narekuje ljubosumje, in koliko grozovitih hotelov v srcih zavistnih.

Papež se pokaže iz prve obravnave, ki pripoveduje epizodo ljubosumja Izraela, kralja Izraela, na Davida, ki bi bil njegov naslednik. Naraščajoča slava Davida, ki se je po dvoboju z Goljatom v dvoboju znašel kot podjetja, za katera so ga ljudje nenehno hvalili bolj kot kralja Saula, je slednjega pripeljal do ljubosumja do njega, do preganjanja, tako da ga je prisilil, da dolg pobeg.

Eden najhujših grehov za papeža Frančiška je zavist, ker je izjemno zahrbtna. Ne zdržiš ničesar, kar tvojemu liku daje senco, in ta neprijeten občutek sčasoma postane tako črv, da bi tiste, ki trpijo zaradi tega, živeli v stanju večnih muk. Dolgotrajna izpostavljenost tej muci povzroči ogromno misli, ki segajo do želje, da bi ubili predmet svoje zavidljivosti, da bi se ga dokončno znebili.

Bergoglio govori o resničnem "trpljenju", stanju večne bolečine, ki se konča, tako da izgubite razum, dokler ne pomislite, da je dokončna rešitev vašega problema smrt drugih. V blažjih, a nič manj resnih oblikah lahko ljubosumje in ljubosumje ubijejo z govorom. Da bi postavili v slabo luč tiste, ki so nas spravili v senco, smo pripravljeni tkati gosto mrežo kramljanja in tračev, ki jih je grozno prenašati za tiste, ki so žrtve tega.

"Gospoda prosimo, naj nam podeli milost, da ne odpiramo srca ljubosumjem, ne odpiramo srca zavistu, ker te stvari vedno vodijo v smrt": s temi besedami papež nas vabi, da ne sodimo v tovrstne napake, kajti najbolj subtilna past je tista, zaradi katere verjameš, da je dobro drugih narejeno in ustvarjeno, da svoje bedi in slabosti postavijo v slabo luč. To ni tako in prepogosto se kdo pretvarja, da ne ve.

Sam Jezus je bil zaradi zavisti pisarjev izročen Pilatu. Marko pravi v svojem evangeliju, da se je Pilat tega popolnoma zavedal. In to je dokaz, da se lahko iz zavisti odločimo, da bo nekoga spremenil v smrt. Tako z besedami, ki delajo razgaljeno zemljo naokoli, kot z dejanji. Toda slednji je na srečo manj pogost.

Vzeto iz cristianità.it