Sveta besedila hindujcev

Po Swamiju Vivekanandi "nakopičeni zaklad duhovnih zakonov, ki so jih odkrili različni ljudje v različnih obdobjih", predstavlja sveto hindujsko besedilo. Kolektivno imenovan Shastra, v hindujskih spisih obstajata dve vrsti svetih spisov: Shruti (poslušano) in Smriti (zapomnjeno).

Sruti literatura se nanaša na navado starodavnih hindujskih svetnikov, ki so vodili samotno življenje v gozdu, kjer so razvili zavest, ki jim je omogočala, da so "poslušali" ali poznali resnice vesolja. Sruti literatura je razdeljena na dva dela: Vede in Upanišade.

Obstajajo štiri Vede:

Rig Veda - "Pravo znanje"
The Sama Veda - "Znanje o pesmih"
Voda Yajur - "Poznavanje žrtvenih ritualov"
Atharva Veda - "Poznavanje inkarnacij"
Obstaja 108 obstoječih Upanišad, od tega je 10 najpomembnejših: Isa, Kena, Katha, Prashna, Mundaka, Mandukya, Taitiriya, Aitareya, Chandogya, Brihadaranyaka.

Smriti literatura se nanaša na "zapomnjene" ali "spomnjene" pesmi in epopeje. Med hindujci so bolj priljubljeni, ker jih je enostavno razumeti, razlagati univerzalne resnice s pomočjo simbolike in mitologije in vsebujejo nekaj najlepših in najbolj zanimivih zgodb v zgodovini svetovne literature o religiji. Tri najpomembnejše literature Smrti so:

Bhagavad Gita - najslavnejša hindujska pisava, imenovana "Pesem o občudovanju", napisana okoli drugega stoletja pred našim štetjem in predstavlja šesti del Mahabharata. Vsebuje nekaj najbolj sijajnih teoloških spoznanj o naravi Boga in življenju, kar jih je bilo kdaj napisanih.
Mahabharata - najdaljši ep na svetu, napisan okoli devetega stoletja pred našim štetjem, in obravnava boj za moč med družinama Pandava in Kaurava, z mešanico številnih epizod, ki sestavljajo življenje.
Ramajana - Najbolj priljubljen hindujski ep, sestavljen iz Valmikija okoli 300. ali XNUMX. stoletja pred našim štetjem s poznejšimi dodatki do okoli XNUMX AD. Opisuje zgodbo kraljevega para Ayodhya - Ram in Sita ter množico drugih likov in njihove podvige.