Camino de Santiago, izkušnja, ki jo je treba opraviti vsaj enkrat v življenju

NAČIN, IZKUŠNJE, KI JIH JE TREBA KORISTITI VSAJ KOT V ŽIVLJENJU
Camino de Santiago je ena najstarejših romarskih poti, ki so od takrat neprekinjeno potovale
iz obdobja, v katerem sega deklamacija o odkritju grobnice San Giacomo il Maggiore, ena najbolj
intimno od Jezusovih apostolov in je danes tudi simbol duhovnih raziskav tudi med ne mladimi
verniki. Čeprav je apostolu v Palestini odsekal glavo Herod-Agripa, zlata legenda
pripoveduje, da so njegovi učenci s čolnom, ki ga je vozil angel, njegovo telo prepeljali v Galicijo,
regija, kamor je James šel evangelizirati prebivalstvo keltske kulture, da bi ga nato pokopal
gozd v bližini najpomembnejšega rimskega pristanišča na tem območju.
V rokopisu je rečeno, da je puščavnik Pelagij, ki je živel v bližini cerkve, imel
razodetje, da je bil v bližini grob svetega Jakoba Velikega, medtem ko je bilo več župljanov
cerkve je dejal, da so na gori Liberon videli zvezdaste luči. Na škofa so takoj opozorili
te dogodke, ki jih je odkril na tistem mestu teles, od katerih je eno brezglavo.
Pot od Pirenejev do Galicije je dolga 800 kg, za pokrivanje celotne Camino de Santiago pa je
povprečno mesec dni. Ceste so asfaltirane in neasfaltirane ter strogo zajete peš
z leti so bile dodane številne druge poti, vse od točke v Španiji.

Veliko je ljudi, ki so se leta soočali s to potjo, da bi se znašli.
Nekateri kraji so zelo sugestivni in še posebej vznemirljivi, ker so povezani z legendami ali čudeži
tam se je zgodilo in med njimi se spominjamo Roncesvallesa (povezanega z dejanji paladinov iz Orlanda), Santo Domingo de
la Calzada, z edino katedralo na svetu, ki ima v sebi kletko z dvema živima kokošema, San
Juan de Ortega, starodavni samostan, izgubljen v hrastovem nasadu na tisoč metrih nadmorske višine, O Cebreiro, pravljično mesto
in skrivnostno na 1300 metrih nadmorske višine na galsko-kantabrijskem pogorju, prehodu v Galicijo

Očitno imajo vsa mesta in vasi, ki jih prečka pot, umetniško in kulturno bogastvo
neizmerno, glavni in prestolnice so: Pamplona, ​​Logrono, Burgos, Leòn, Astorga.

Vse, ki se odpravijo na pot, združuje želja po izkušnji, ki dopušča
ponovno odkrijte resnično naravo človeka, globine svojega srca, svoje duše ... Potem so tu tisti, ki zapustijo
vzrok dogodkov ali preizkušnje, ki jih je postavilo življenje pred njim: bolezen, bolečina, izguba, pa tudi ena
nepričakovano je prišlo veliko veselje.
Camino de Santiago je vse prej kot preprosta pot, nositi moraš prave čevlje, res je
nahrbtnik mora biti anatoničen, da zavzame pravilno držo, nosite spalno vrečo e
dežni plašč, ki v primeru dežja popolnoma pokrije romarja. Po ulicah moraš biti
pripravljen na vsako priložnost. Kar zadeva prehrano, je dobro uživati ​​le lahke obroke
predvsem pa hidratirajte pogosto. Ceste ponoči niso varne in leve table niso vidne
brez svetlobe.
Če se želite obogatiti s tako edinstveno izkušnjo, morate najti svoj naravni in duhovni ritem (za koga
misliš) .
Doseganje Compostele ni konec, temveč začetek nove poti….