Komentar evangelija z dne 1. februarja 2021, ki ga je napisal don Luigi Maria Epicoco

"Ko je Jezus izstopil iz čolna, ga je iz grobnic srečal človek, obseden z nečistim duhom. (...) Od daleč je zagledal Jezusa in stekel mu pred noge.

Odziv, ki ga ima ta obseden človek pred Jezusom, nas resnično zelo odraža. Zlo bi moralo bežati pred njim, zakaj torej teče k njemu? Privlačnost, ki jo izvaja Jezus, je tako velika, da pred njo ni imuno niti zlo. Jezus je resnično odgovor na vse ustvarjeno, da tudi zlo ne more v njem prepoznati resnične izpolnitve vseh stvari, najbolj resničnega odziva na ves obstoj, globokega pomena vsega življenja. Zlo ni nikoli ateist, je vedno vernik. Prepričanje je zanj dokaz. Njegov problem je narediti prostor za te dokaze, dokler ne spremeni svojih odločitev in svojih dejanj. Zlo ve in natančno izhaja iz tega, kar ve, da se odloči v nasprotju z Bogom, toda odmakniti se od Boga pomeni tudi doživeti pekel odmika od ljubezni. Daleč od Boga se ne moremo več niti ljubiti. In evangelij opisuje to situacijo odtujenosti kot obliko mazohizma do samega sebe:

"Neprestano je noč in dan med grobnicami in na gorah kričal in se udarjal s kamni."

Vedno se je treba osvoboditi takega zla. Nihče od nas, razen če trpimo za neko patologijo, se zares ne more lucidno odločiti, da se poškoduje in ne ljubi drug drugega. Tisti, ki to doživljajo, bi se radi tega osvobodili, četudi ne vedo, kako in s kakšno silo. Odgovor predlaga sam hudič:

»Z visokim glasom je rekel:« Kaj imaš skupnega z mano, Jezus, Sin Najvišjega Boga? Prosim vas, v božjem imenu, ne mučite me! ». Pravzaprav mu je rekel: «Umakni se, nečisti duh, od tega človeka!» «.

Jezus nas lahko osvobodi tega, kar nas muči. Vera dela vse, kar lahko storimo po človeku, da bi nam pomagala, nato pa pustimo, da tisto, česar ne zmoremo več, dosežemo z Božjo milostjo.

"Videli so demona, ki je sedel, oblečen in pri pameti."