Nasvet Sant'Agostina danes, 4. septembra 2020

Sveti Avguštin (354–430)
škof v Hipoju (Severna Afrika) in cerkveni zdravnik

Govor 210,5 (Nova avguštinska knjižnica)
»Prišli pa bodo dnevi, ko bodo ženina iz njih ugrabili; potem bodo v tistih dneh postili "
Ohranimo torej "boke obkrožene in svetilke prižgane" in smo podobni tistim "služabnikom, ki pričakujejo vrnitev svojega gospoda s poroke" (Lk 12,35). Ne recimo si: »Jedimo in pijmo, ker bomo jutri umrli« (1 Kor 15,32). Toda ravno zato, ker je dan smrti negotov in življenje boleče, še bolj postimo in molimo: jutri bomo pravzaprav umrli. "Še malo - je rekel Jezus - in še malo me ne boste videli in me boste videli" (Jn 16,16). To je trenutek, o katerem nam je rekel: »jokali boste in bili boste žalostni, a svet se bo razveselil« (v. 20); to je: to življenje je polno skušnjav in mi smo romarji daleč od njega. "Toda spet vas bom videl - je dodal - in vaše srce se bo razveselilo in nihče vam ne bo mogel vzeti veselja" (v. 22).

Še zdaj se veselimo tega upanja, kljub vsemu - saj je tisti, ki nam je obljubil, najbolj zvest - pričakovanju tistega preobilnega veselja, ko "bomo podobni njemu, ker ga bomo videli takšnega, kakršen je" (1 Jn 3,2) in "Nihče nam ne bo mogel vzeti veselja". (...) “Ko ženska rodi - pravi Gospod - jo boli, ker je prišla njena ura; ko pa je rodila, je veliko praznovanje, ker je človek prišel na svet. "(Jn 16,21). To bo veselje, ki nam ga nihče ne more vzeti in s katerim se bomo napolnili, ko bomo prehajali od poti do spočetja vere v sedanjem življenju do večne luči. Zdaj pa postimo in molimo, saj je čas poroda.