Današnji nasvet Isaaca iz Zvezde 9. septembra 2020

Zvezdnik Isaac (? - približno 1171)
Cistercijanski menih

Homilij za proslavo vseh svetih (2,13: 20-XNUMX)
"Blagor vam, ki zdaj jokate!"
»Blaženi prizadeti, ker se bodo potolažili« (Mt 5,4). S to besedo Gospod želi, da razumemo, da je pot do veselja solze. Skozi pustoš gremo k tolažbi; v resnici ga s tem, ko izgubi življenje, najde, zavrne, da ga poseduje, sovraži, da ga ljubi, prezira, ga obdrži (Mt 16,24s). Če se želite spoznati in dominirati nad seboj, pojdite vase in se ne iščite zunaj) ...). Znova vstopi vase, grešnik, znova vstopi, kjer si, v svoji duši (…). Ali človek, ki se vrne k sebi, ne bo odkril, da je tako kot izgubljeni sin daleč na neskladju, v tujini, kjer sedi in joka ob spominu na očeta in domovino? (Lk 15,17). (...)

"Adam, kje si? "(3,9. Mojzesova XNUMX: XNUMX). Morda še vedno v senci, da se ne bi videl; šivate nečimrne liste skupaj, da pokrijete svojo sramoto, gledate, kaj je okoli vas in kaj je vaše. (...) Poglej vase, poglej se (...). Pojdi vase, grešnik, pojdi nazaj k svoji duši. Glej in žali tisto dušo, ki je podvržena nečimrnosti, vznemirjenosti, ki se ne more osvoboditi ujetništva. (...) Očitno je, bratje: živimo zunaj sebe, smo pozabljivi nase, vsakič, ko se razpršimo v neumnosti ali moteče dejavnike, vsakič, ko se razveselimo nesmiselnosti. Iz tega razloga ima Modrost vedno v srcu, da povabi v hišo kesanja in ne v hišo veseljačenja, to pomeni, da v sebi pokliče človeka, ki je bil zunaj sebe, rekoč: "Blagor prizadetim" in drugje: " Gorje vam, ki se zdaj smejete ».

Bratje, jamramo pred Gospodom, katerega dobrota vodi k odpuščanju; obrnimo se k njemu "s postom, jokom in žalovanjem" (Jn 2,12), da bi nekega dne (...) njegove tolažbe razveselile naše duše. Kajti blaženi prizadeti ne zato, ker jokajo, ampak zato, ker se bodo potolažili. Jok je pot; tolažba je blaženost