Je bil koronavirus ustvarjen v laboratoriju? Znanstvenik odgovori

Ko se novi koronavirus, ki povzroča COVID-19, širi po vsem svetu, število primerov, ki zdaj po vsem svetu presega 284.000 (20. marec), se dezinformacije širijo skoraj tako hitro.

Vztrajen mit je, da so ta virus, imenovan SARS-CoV-2, ustvarili znanstveniki in pobegnil iz laboratorija v Wuhanu na Kitajskem, kjer se je izbruh začel.

Nova analiza SARS-CoV-2 bi lahko končno ustavila slednjo idejo. Skupina raziskovalcev je primerjala genom tega novega koronavirusa z drugimi sedmimi koronavirusi, za katere je znano, da okužijo ljudi: SARS, MERS in SARS-CoV-2, ki lahko povzročijo resne bolezni; Skupaj s HKU1, NL63, OC43 in 229E, ki običajno povzročajo le blage simptome, so raziskovalci 17. marca zapisali v reviji Nature Medicine.

"Naše analize jasno kažejo, da SARS-CoV-2 ni laboratorijska konstrukcija ali posebej manipuliran virus," pišejo v članku revije.

Kristian Andersen, izredni profesor imunologije in mikrobiologije pri Scripps Research, je s sodelavci preučil genetski model beljakovin, ki štrlijo s površine virusa. Koronavirus s temi konicami zagrabi zunanje celične stene gostitelja in nato vstopi v te celice. Posebej so preučevali genska zaporedja, odgovorna za dve ključni značilnosti teh najvišjih proteinov: grabež, imenovan receptorsko vezavna domena, ki se veže na gostiteljske celice; in tako imenovano cepilno mesto, ki virusu omogoča odpiranje in vstop v te celice.

Ta analiza je pokazala, da se je "zasvojen" del vrha razvil tako, da je usmerjen na receptor zunaj človeških celic, imenovan ACE2, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka. Tako je učinkovit pri vezavi na človeške celice, da so raziskovalci rekli, da so beljakovine v konicah rezultat naravne selekcije in ne genskega inženiringa.

Evo zakaj: SARS-CoV-2 je tesno povezan z virusom, ki povzroča hud akutni respiratorni sindrom (SARS), ki se je po vsem svetu zadušil pred približno 20 leti. Znanstveniki so preučevali, kako se SARS-CoV razlikuje od SARS-CoV-2 - z več spremembami ključnih črk v genetski kodi. Toda v računalniških simulacijah se zdi, da mutacije SARS-CoV-2 ne delujejo dobro, saj pomagajo virusu, da se veže na človeške celice. Če bi znanstveniki namerno načrtovali ta virus, ne bi izbrali mutacij, za katere računalniški modeli trdijo, da ne bi delovale. Izkazalo pa se je, da je narava pametnejša od znanstvenikov, novi koronavirus pa je našel način za mutacijo, ki je bil boljši - in povsem drugačen - od vsega, kar bi znanstveniki lahko ustvarili, ugotavlja študija.

Še en žebelj v teoriji "pobegnil iz zlobnega laboratorija"? Celotna molekularna struktura tega virusa se razlikuje od znanih koronavirusov in je zelo podobna virusom, ki jih najdemo pri netopirjih in pangolinih, ki so bili malo preučeni in za katere ni bilo znano, da bi povzročili škodo človeku.

"Če bi nekdo poskušal oblikovati nov koronavirus kot patogen, bi ga zgradil iz hrbtenice virusa, za katerega je znano, da povzroča bolezni," piše v izjavi Scripps.

Od kod virus? Raziskovalna skupina je oblikovala dva možna scenarija izvora SARS-CoV-2 pri ljudeh. En scenarij sledi zgodbam o nastanku nekaterih drugih nedavnih koronavirusov, ki so povzročili opustošenje v človeški populaciji. V tem primeru smo virus okužili neposredno z živalskimi cibetami v primeru SARS in kamelami v primeru Bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS). V primeru SARS-CoV-2 raziskovalci nakazujejo, da je bila žival netopir, ki je virus prenašal na drugo vmesno žival (verjetno pangolin, nekateri znanstveniki so trdili), ki je virus prenašala na ljudi.

V tem možnem scenariju bi bile genetske značilnosti, zaradi katerih je novi koronavirus tako učinkovit pri okužbi človeških celic (njegovih patogenih moči), še pred prehodom na človeka.

V drugem scenariju bi se te patogene značilnosti razvile šele po prehodu virusa z živalskega gostitelja na človeka. Nekateri koronavirusi, ki izvirajo iz pangolinov, imajo "strupeno strukturo" (to vezno domeno receptorja), podobno kot pri SARS-CoV-2. Na ta način je pangolin svoj virus posredno ali neposredno prenesel na človeškega gostitelja. Torej, ko se je virus v človeškem gostitelju razvil, ima svojo drugo nevidno lastnost: mesto cepitve, ki mu omogoča, da zlahka vdre v človeške celice. Ko je bila ta sposobnost razvita, so raziskovalci dejali, da se bo koronavirus še bolj sposoben širiti med ljudmi.

Vse te tehnične podrobnosti bi znanstvenikom lahko pomagale napovedati prihodnost te pandemije. Če je virus v človeške celice vstopil v patogeni obliki, to poveča verjetnost prihodnjih izbruhov. Virus je še vedno lahko krožil v živalski populaciji in lahko skočil nazaj do ljudi, pripravljen povzročiti izbruh. Toda verjetnost takšnih izbruhov v prihodnosti je manjša, če naj virus najprej vstopi v človeško populacijo in nato razvije patogene lastnosti, so povedali raziskovalci.