Dnevnik Angelov varuha: 5. julij 2020

3 premisleka Janeza Pavla II

Angeli so bolj podobni človeku kot Bogu in so mu bližje.

Najprej spoznamo, da se je providnost kot ljubeča Božja Modrost manifestirala prav v ustvarjanju čisto duhovnih bitij, tako da je bila božja podobnost v njih bolje izražena, kar občasno presega vse, kar je ustvarjeno v vidnem svetu skupaj s človekom , tudi neizbrisna podoba Boga. Bog, ki je popolnoma popoln Duh, se odraža predvsem v duhovnih bitjih, ki so po naravi, torej po svoji duhovnosti, veliko bližje njemu kot materialnim bitjem. Sveto pismo ponuja precej nazorno pričevanje o tej največji bližini Boga angelov, o katerih govori, v figurativnem jeziku, o "prestolu" Boga, njegovih "gostiteljev", o svojem "nebu". Navdihnila je poezijo in umetnost krščanskih stoletij, ki nam angele predstavljajo kot "božje sodišče".

Bog ustvarja svobodne angele, sposobne izbire.

V popolnosti svoje duhovne narave so angeli že od začetka poklicani, da na podlagi svoje inteligence spoznajo resnico in ljubijo dobro, ki ga poznajo v resnici, na bolj poln in popoln način, kot je to možno za človeka . Ta ljubezen je dejanje svobodne volje, pri čemer tudi za angele svoboda pomeni možnost izbire za ali proti dobremu, ki ga poznajo, torej samemu Bogu. Bog je z ustvarjanjem svobodnih bitij želel, da se resnična ljubezen uresniči v svetu, ki je mogoč le na podlagi svobode. Z ustvarjanjem čistih duhov kot svobodnih bitij Bog v svoji providnosti ni mogel predvideti tudi možnosti greha angelov.

Bog je preizkusil duhove.

Kot razodetje jasno pove, se svet čistih duhov razdeli na dobre in slabe. No, te delitve ni ustvarila božja stvaritev, ampak na podlagi svobode, ki ustreza duhovni naravi vsakega od njih. To je bilo storjeno z izbiro, da ima čisto duhovna bitja neprimerljivo bolj radikalen značaj kot človek in je nepovratna glede na stopnjo intuitivnosti in penetracije dobrega, s katerim je obdarjena njihova inteligenca. V zvezi s tem je treba tudi povedati, da so čisti duhovi prestali moralni preizkus. Bila je odločilna izbira, predvsem glede samega Boga, Boga, ki je znan na bolj bistven in neposreden način, kot je to mogoče za človeka, Boga, ki je tem duhovnim bitjem podaril človeka, da sodelujejo v njegovi naravi božansko.