Sveti rožni venec: ljubezen, ki se nikoli ne utrudi ...

Sveti rožni venec: ljubezen, ki se nikoli ne utrudi ...

Vsem tistim, ki se pritožujejo nad rožnim vencem, češ da je monotona molitev, zaradi katere se vedno ponavljajo iste besede, kar na koncu postane samodejno ali pa se spremeni v dolgočasno in utrujajoče petje, se je dobro spomniti pomembnega dogodka, ki se je zgodil slavni škof ameriške televizije, monsinjor Fulton Sheen. Sam to pripoveduje takole:

«…Po navodilu je k meni prišla ženska. Mi je povedal:

»Nikoli ne bom postal katoličan. V rožnem vencu vedno govorite in ponavljate iste besede in tisti, ki ponavlja iste besede, ni iskren. Takšni osebi ne bi nikoli verjel. Niti Bog ji ne bo verjel."

Vprašal sem jo, kdo je moški, ki jo spremlja. Odgovorila je, da je njen fant. Vprašal sem jo:

"Ali te ljubi?". "Vsekakor me ljubi." "Ampak kako veš?".

"Mi je povedal."

"Kaj ti je rekel?". "Rekel je: Ljubim te." "Kdaj ti je povedal?" "Pred približno eno uro".

"Ali ti je povedal prej?" "Da, tisto noč."

"Kaj je rekel?" "Ljubim te".

"Ampak tega ni nikoli prej rekel?" "Vsak večer mi pove."

Odgovoril sem: »Ne verjemite mu. Ponavlja se, ni iskren!"

»Ni ponovitve,« komentira sam monsinjor Fulton Sheen, v I love you, ker obstaja nov trenutek v času, druga točka v prostoru. Besede nimajo več enakega pomena kot prej."

Tako je sveti rožni venec. Gre za ponavljanje dejanj ljubezni do Madone. Beseda rožni venec izhaja iz besede za rožo, vrtnico, ki je roža par excellence ljubezni; in izraz rožni venec natanko pomeni snop vrtnic, ki jih eno za drugo ponudimo Madoni, s čimer deset, trideset, petdesetkrat obnovimo dejanje sinovske ljubezni do nje ...

Prava ljubezen je neutrudna
Resnična ljubezen, pravzaprav iskrena ljubezen, globoka ljubezen ne samo, da se ne noče ali naveliča izraziti, ampak se mora izraziti s ponavljanjem dejanj in besed ljubezni, tudi brez ustavljanja. Ali se ni to morda zgodilo padru Piju iz Pietrelcine, ko je dan in noč molil svojih trideset in štirideset rožnih vencev? Kdo bi lahko preprečil, da bi njegovo srce ljubilo?

Ljubezen, ki je samo posledica minljivega občutka, je ljubezen, ki se utrudi, ker zbledi, ko mine trenutek navdušenja. Ljubezen, ki je pripravljena na vse, ljubezen, ki prihaja od znotraj in se hoče neomejeno razdajati, je kot srce, ki bije, ne da bi se ustavilo, in se vedno ponavlja s svojimi utripi, ne da bi se utrudilo (in gorje, če se utrudi!) ; ali je kakor dihanje, ki človeka, dokler se ne ustavi, vedno ohranja pri življenju. Zdrave Marije rožnega venca so srčni utripi naše ljubezni do Marije, so dih ljubezni do najslajše Božje Matere.

Ko smo že pri dihanju, se spomnimo svetega Maksimiljana Marije Kolbeja, »norca Brezmadežne«, ki je vsem priporočal, naj ljubijo Brezmadežno in naj jo tako ljubijo, da bodo lahko »dihali Brezmadežno«. Lepo je misliti, da lahko ob molitvi rožnega venca za 15-20 minut doživite majhno izkušnjo "vdihavanja Gospe" s petdesetimi Zdravamarijami, ki so petdeset vdihov ljubezni do Nje...

In ko smo že pri srcu, se spomnimo tudi zgleda svetega Pavla od Križa, ki tudi ob smrti ni nehal moliti rožnega venca. Nekateri izmed navzočih bratov so mu poskrbeli, da so mu rekli: «Ampak, ali ne vidiš, da ne moreš več?... Ne naveličaj se!...«. In svetnik je odgovoril: »Brat, to hočem govoriti, dokler živim; in če ne morem z usti, povem s srcem ...«. Res je: rožni venec je molitev srca, je molitev ljubezni in ljubezen se nikoli ne utrudi!