Izobraževalni uspeh ali neuspeh staršev (oče Giulio Scozzaro)

Spomnim se svetega Janeza Bosca, velikega vzgojitelja mladih, ravno v teh časih duhovnega razpada in obupa mladih. Vedno več slišimo poročil o mladih, ki so umrli bodisi obešeni zaradi mamil bodisi zaradi jeznih prepirov med njimi. Odstotek mladih, ki danes ne molijo ali poznajo Jezusa, je visok, več kot 95%. Kaj mislijo starši?
San Giovanni Bosco je bil izjemen z otroki, mladimi, na tisoče otrok, zapuščenih na ulici v mestu Torino v neredu, in z veliko predanostjo se je posvetil njihovemu odrešenju. Pobral jih je z ulice, mnogi med njimi so bili sirote, druge so starši zapustili zaradi revščine in brezbrižnosti.
Oratorij, kot si ga je zamislil San Giovanni Bosco, je mesto, ki marsikoga mladega varuje pred nevarnim brezdeljem, eksistencialno lenobo in to nezadovoljstvo vodi v vedno večjo željo po zatekanju k drogam, alkoholu in izprijenemu seksu.
Danes je resnična težava odsotnost verske formacije, nimajo veljavnega znanja o človeških vrednotah in živijo izgubljeni in obupani.
Napake so v bistvu starši. Zadnji dve generaciji prikazujeta starše, ki se ukvarjajo le s tem, da otrokom ugajajo v vsem, tako da se lahko kadar koli ponoči vrnejo domov in dovolijo tisto, kar ni moralno in kar niti ni človeško legitimno.
Zavajajo se, da imajo najboljše otroke, ko jih vidijo srečne, vendar to izhaja iz tega, da jim dodelijo vse, kar prosijo.
Vsi nekateri starši razen nekaterih ne poznajo strategij in laži svojih otrok, kaj počnejo, ko gredo ven, kam gredo in kaj delajo. Ne poznajo napak svojih otrok in jih hvalijo, kot da so brezhibni in se obnašajo korektno tudi, ko niso doma ...
Starši, ki poznajo zelo resne napake svojih otrok in si pred vsem zatiskajo oči, napake in resnice spregledajo in celo z mirno strogostjo razložijo, zaradi svoje napačne ljubezni pa pustijo otroke prepričane, da jim je vse dovoljeno.
Starši morajo imeti vedno radi svoje otroke, vendar morajo čim bolj vedeti o omejitvah in pomanjkljivostih svojih otrok, da bi jim lahko pomagali in jih po potrebi pogosto grajali. To je resnična ljubezen, vedno morajo navesti, kaj je pravilno narediti, kaj koristi duši, vesti.
BREZ POPRAVKOV, BREZ VARNEGA VOŽNJE, MLADI RASTEJO ZUNAJ, IZGLAVE, MED MITI, DOBRO IN TIHO RAZSTAVO V HIŠI.
KO OTROK ZADRŽI ODNOS TIŠINE, VZELE VSE, DA BODO TISTI, KI SO VŠEČ, TUDI DA NI RAZKRILI NJEGOVIH NAMEN IN KOLIKO GRADNIH UDAROV S PRIJATELJI!
Pristop z otroki v razvojni dobi mora biti ljubeč, stalen in oblikovalen, zato se morajo veliko pogovarjati, da jih popravijo. Številni starši se znajdejo kot vzvišeni otroci, ko gredo s prijatelji ali odvisniki od mamil ali pa so zasvojeni z neizrekljivo vulgarnostjo in se nato vrnejo na svoje domove z obrazom, postavljenim kot angelčki ... Kje so bili starši?
Razen nekaterih vsi ostali starši ne skrbijo za verouk svojih otrok, morda so zadovoljni, ko so hodili k maši, a to je šele prvi korak. Otroke je treba oblikovati tako, da se z njimi veliko pogovarjajo že takrat, ko so otroci, da bi vedeli usmeritve in slabosti, tudi nagibe, ki so tiho, da ne bi razkrili svojih slabosti.
Otroci morajo poslušati, ubogati in upoštevati nasvete staršev glede svojih življenjskih izkušenj in starosti, kar naj izraža ravnovesje, vendar se to ne zgodi vedno zaradi duševne zmedenosti in posvetne šibkosti staršev.
Starš resnično ljubi svoje otroke, ko mu je v glavnem mar za njihovo dušo, le da bodo živeli večno, medtem ko bo telo gnilo. Pa ne skrbijo samo starši za duše, za telesno zdravje svojih otrok je pomembno tudi pravilno prehranjevanje in kaj je potrebno za dostojno življenje.
Duhovna in zrela ljubezen staršev do svojih otrok je prisotna, ko prenašajo versko vzgojo v skladu z evangelijem.
Izredna figura svetega Janeza Bosca je vzor vsem staršem, on je s "preventivno metodo" lahko krotil mlade divjake, kot so zveri, posvečeni nemorali, kraji in vsaki obliki prestopkov.
Mogoče je obnoviti nasedle mlade, potrebna je velika ljubezen, bližina, zanesljivo in dosledno vodenje, nenehna molitev zanje.
Pri moralni in državljanski vzgoji otrok in mladih je ključnega pomena, da jih opozorimo na posledice njihovega nesramnega in pogosto nasilnega ravnanja, daje jim tisto budnost, ki je zelo pogosto ne gojijo, ker so nepremišljeni in ne spomnite se opozoril njihovih staršev.
Brez teh opominov in posledičnega prikrajšanja za nekaj dni, kaj je všeč njihovim otrokom, starši otrokom in otrokom ne pomagajo.
Resnično ljubezen do njih je, da jih pokličemo s trdnostjo in veliko naklonjenostjo, sicer jih prevzamejo in vse je zapadlo.
Otrokom (otrokom ali mladim) ne bi smeli priznati vsega, za kar trdijo, da so muhasti, če so v tem šibki in se legitimirajo, so že zmagali.
Dobra formacija je, da si to zaslužijo s spoštovanjem družinskih članov, neoporečnim vedenjem znotraj in zunaj, z izpolnjevanjem dolžnosti tistega, kar jim pripada, kot so molitev, zavzetost za študij, spoštovanje do vseh, pospravljanje sobe in pomoč pri razdeljevanju po hiši.
Državljanska vzgoja daje izobraževalno podlago prihodnjim generacijam, ljudem, ki bodo zasedli položaje, vest pa si morajo oblikovati starši.
Dokler niso impregnirani z zlom, so mladi čisti, to je material, ki ga je treba oblikovati in so oblikovani na podlagi primerov, ki jih dobijo. Vsebina ne določa le prijazna in dosledna prisotnost staršev, intelektualna poštenost učiteljev.
Cestna, okoljska, zdravstvena, enake možnosti in zakonitost "izobraževanja" ne poročajo vedno o učnih izidih in spremembah državljanskega vedenja, se ne pojavljajo zato, ker kultura prestopništva in nasilja, ki jo s spleta in televizije pridobijo pevci brez moralne vrednote in pogosto kmetje.
Danes skoraj vsi mladi odraščajo brez varnih in pravilnih navodil staršev.
Miselnost, ki jo danes vlivajo množični mediji, daje mladim zmedo, ki je bila pred nekaj desetletji nepredstavljiva, in to kaže tudi na slabost staršev, ki jo zamenjujejo z dobroto, dobrohotnostjo, radodarnostjo. Namesto tega gre za skladnost z ne-izobraževalno metodologijo, nezmožnost dialoga z otroki, šibkost, ko otroci dvignejo glas ali celo vpijejo!
To je popoln neuspeh starševske in vzgojne vloge.
V Italiji je vedno več izrednih razmer na področju izobraževanja in pomanjkanja sistematičnega in kritičnega moralnega pouka o pravilih civilnega življenja, vključno z dobrim bontonom in dobrimi manirami.
Branim mlade in staršem pošiljam odgovornost za nenadomestljivo vlogo verske in moralne formacije. Treba je povedati, da tudi danes dobro izobražene mlade drugi brezvestni mladi ljudje, ki so odvisni od nemorale in pomanjkanja izobrazbe, zlahka zavedejo.
Biti starš je težko, potem brez molitve, brez Jezusove pomoči se ne moreš soočiti z mladimi in je resničen neuspeh.
V evangeliju Jezus vzgaja deklico, zato morajo vsi starši prositi Gospoda, naj vzgaja njihove otroke iz nesmiselnega življenja, nasilne miselnosti in smrti iz vseh vedenj, ki so v nasprotju s krščansko moralo.
Starši morajo otrokom že od malih nog veliko pomagati, ni resnična sreča, ko jih zadovoljijo v vsem, ampak ko odrastejo, kot želi Jezus.
Ko se zdi, da se mladenič izgubi in veliko moli zanj, vztrajno prosi za njegovo spreobrnjenje, duhovno vstajenje, Jezus vedno prisluhne in posreduje, takoj ko najde odprtino v srcu mladeniča. Jezus ima rad vse mlade in hoče vsakogar rešiti pred večno obsojanjem, vi starši imate nalogo, da svoje otroke naučite moliti.
Zapuščeni in brez vere v Boga se lahko po molitvah svojih staršev spremenijo in postanejo dobri kristjani, pozorni na moralo!