Škof iz gasilskega vozila poškropi sveto vodo, da "očisti" kolumbijsko mesto

Škof kolumbijskega mesta, ki trpi zaradi smrtonosne konice nasilja nad mamili, se je vkrcal na gasilsko vozilo, da bi na glavno ulico mesta poškropil sveto vodo in jo pomagal "očistiti" iz zla. Škof Rubén Jaramillo Montoya je to gesto izrazil 10. februarja med protestom proti nasilju v Buenaventuri, mestu s približno pol milijona prebivalcev na pacifiški obali Kolumbije. Med dogodkom je na tisoče lokalnih prebivalcev, oblečenih v belo in z maskami za obraz, prav tako tvorilo 12 kilometrov dolgo človeško verigo, ki je zajemala večji del mesta. "To je način, kako prepoznati, da je v tem mestu zlo, vendar želimo, da to izgine," je dejal Jaramillo. "Prav tako prosimo ljudi v tolpah, naj odvržejo orožje." Buenaventura je glavno pristanišče Kolumbije v Tihem oceanu. Nahaja se v velikem zalivu, obkroženem z gosto džunglo in na desetine majhnih rek, ki se izlivajo v morje.

Zaradi te geografske lege je mesto in okolica že dolgo postalo zaželeno mesto za preprodajalce mamil, ki kokain pošiljajo v Srednjo Ameriko in ZDA. Jankovski boj se je stopnjeval januarja, ko se novi igralci, kot so gverilci Nacionalne osvobodilne vojske in mehiški karteli za mamila, poskušajo uveljaviti na tem območju. Po podatkih Washingtonskega urada za Latinsko Ameriko, skupine za človekove pravice, je naraščanje nasilja januarja podvojilo stopnjo umorov in 400 ljudi prisililo, da so zapustili svoje domove. V poskusu pritiska na kolumbijsko vlado, naj se učinkoviteje odzove na situacijo, so prebivalci Buenaventure februarja organizirali proteste, ki jih je podpirala škofija. "Vlada mora pripraviti trdno strategijo za vlaganje v to mesto," je dejal Leonard Renteria, mladinski voditelj, ki je sodeloval na protestu 10. februarja. "Potrebujemo programe, ki ustvarjajo možnosti za zaposlitev mladih, podpirajo tiste, ki želijo odpreti svoja podjetja, potrebujemo pa tudi več sredstev za kulturo, izobraževanje in šport." Medtem ko pristaniške zmogljivosti Buenaventure vsako leto ustvarijo milijone dolarjev prihodkov za vlado Kolumbije in opravijo tretjino uvoza v državo, je mesto, ki je večinoma temnopolto, v negotovem položaju. Po raziskavi, ki jo je leta 2017 izvedla kolumbijska vlada, 66% prebivalcev Buenaventure živi v revščini, 90% pa v neformalnem gospodarstvu. Lokalna infrastruktura je slaba, saj 25% ljudi še vedno nima kanalizacije. Nekateri živijo v lesenih hišah, zgrajenih na kolih ob rekah in potokih. Jaramillo je dejal, da družbeno-ekonomske razmere olajšajo tolpe novačenje mladih in upravljanje revnejših delov mesta.

Povedal je, da ga je nedavni vzpon nasilja prisilil, da je maše preusmeril med 19. in 00. uro, ker se ljudje bojijo biti zunaj, ko je tema. Tolpe pošiljajo sporočila WhatsApp, v katerih ljudem sporočajo, naj ostanejo doma po temi ali naj se soočijo s hudimi posledicami. Varnostne razmere so vplivale tudi na projekt škofije, ki skuša zgraditi hiše za 17 revnih družin. "Imeli smo delavce, ki zapustijo gradbišča, ker prejemajo grožnje," je pojasnil Jaramillo. "V nekaterih soseskah so nas celo prosili za tolpe, če želimo nadaljevati z gradnjo." Za Jaramilla se rešitev težav Buenaventure začne z zajezitvijo korupcije, tako da se sredstva, dodeljena mestu, dobro porabijo. A dejal je tudi, da morajo člani tolp sprejeti odločitve, ki jih bodo vodile na drugo pot. Zato meni, da so pomembne simbolične geste, kot je škropljenje svete vode iz gasilskega vozila ali organiziranje človeških verig. "Nasilnim ljudem moramo pokazati, da zavračamo njihove odločitve," je dejal Jaramillo. "Nočemo več odločitev, ki vodijo do nasilja."