V Iraku papež upa, da bo spodbudil kristjane in vzpostavil mostove z muslimani

Na svojem zgodovinskem obisku v Iraku marca papež Frančišek upa, da bo spodbudil svojo krščansko jato, ki je bila hudo ranjena zaradi sektaških konfliktov in brutalnih napadov Islamske države, hkrati pa z bralnim mirom gradil nadaljnje mostove z muslimani. To odraža tudi papežev logotip potovanja, ki prikazuje papeža Frančiška z znamenitimi iraškimi rekami Tigris in Evfrat, palmo in golobom, ki nosi oljčno vejo nad zastavami Vatikana in Iraka. Moto: "Vsi ste bratje" je napisan v arabščini, kaldejščini in kurdijščini. Pomemben je prvi papežev obisk svetopisemske dežele Iraka med 5. in 8. marcem. Papež že leta javno izraža zaskrbljenost zaradi stiske in preganjanja iraških kristjanov in njegovega krpanja številnih verskih manjšin, vključno z Jezidi, ki so trpeli zaradi militantov Islamske države in bili ujeti v križišču sunitov in šiitov. Muslimansko nasilje.

Še vedno obstajajo napetosti med iraško skupnostjo z večinsko šiitsko skupnostjo in sunitsko muslimansko manjšino, ki se zdaj počuti prikrajšanih za državljanske pravice po padcu Sadama Huseina, sunitskega muslimana, ki je 2003 let pod svojo manjšinsko vlado marginaliziral šiite. "Sem pastor ljudi, ki trpijo," je pred obiskom v Vatikanu dejal papež Frančišek. Pred tem je papež izrazil upanje, da se bo Irak lahko "soočil s prihodnostjo z mirnim in skupnim prizadevanjem za skupno dobro vseh družbenih elementov, vključno z verskimi, in ne bo spet padel v sovražnosti, ki so jih sprožili kipeči konflikti v regiji. pooblastila. "" Papež bo rekel: "Dovolj, dovolj vojne, dovolj nasilja; iščite mir in bratstvo ter varovanje človekovega dostojanstva ", je dejal kardinal Louis Sako, patriarh kaldejske katoliške cerkve v Bagdadu. Kardinal naj bi si že nekaj let prizadeval, da bi se papeževo potovanje v Irak uresničilo. Papež Frančišek nam bo "prinesel dve stvari: tolažbo in upanje, ki sta nam bili do zdaj odrečeni," je dejal kardinal.

Večina iraških kristjanov pripada Kaldejski katoliški cerkvi. Drugi častijo v sirski katoliški cerkvi, skromno število pa pripada latinski, maronitski, grški, koptski in armenski cerkvi. Obstajajo tudi nekatoliške cerkve, kot so Asirska cerkev in protestantske veroizpovedi. Ko jih je bilo približno 1,5 milijona, je na stotine tisoč kristjanov po odstranitvi Sadama pobegnilo iz sektaškega nasilja, ko so bombardirali cerkve v Bagdadu, eksplodirali ugrabitve in drugi sektaški napadi. Odpravili so se proti severu ali pa državo sploh zapustili. Kristjani so bili pregnani iz svoje domovine prednikov na Ninivevskem polju, ko je Islamska država to regijo osvojila leta 2014. Rekordno število kristjanov je zaradi svojih grozodejstev pobegnilo do njene izpustitve leta 2017. Zdaj je število kristjanov v Iraku padlo na približno 150.000. Izkoreninjena krščanska skupnost, ki trdi, da ima apostolsko poreklo in še vedno uporablja aramejščino, jezik, ki ga govori Jezus, si močno želi ogledati svoje stiske.

Kaldejski katoliški nadškof Kirkuk Yousif Mirkis ocenjuje, da se je med 40% in 45% kristjanov "vrnilo v nekatere svoje predniške vasi, zlasti v Qaraqosh". Tam obnova cerkva, domov in podjetij poteka predvsem s financiranjem cerkvenih in katoliških institucij, pa tudi madžarske in ameriške vlade, ne pa Bagdada. Kardinal Sako že leta lobira pri iraški vladi, v kateri prevladuje večina šiitskih muslimanskih politikov, da kristjane in druge manjšine obravnava kot enake državljane z enakimi pravicami. Upa tudi, da bo sporočilo papeža Frančiška o miru in bratstvu v Iraku kronalo papežev medverski doseg v muslimanskem svetu v zadnjih letih, ki je zdaj podal svojo roko šiitskim muslimanom. "Ko poglavar cerkve govori z muslimanskim svetom, smo kristjani deležni spoštovanja in spoštovanja," je dejal kardinal Sako. Srečanje papeža Frančiška z eno najmerodostojnejših osebnosti šiitskega islama, ajatolohom Alijem al Sistanijem, je pomembno za papeževa prizadevanja za zajem celotnega islamskega sveta. Srečanje je potrdil Vatikan. Iraški dominikanski oče Ameer Jaje, strokovnjak za šiitske odnose, je dejal, da bo upanje, da bo ajatola al Sistani podpisal dokument "O človeškem bratstvu za svetovni mir in sobivanje", ki kristjane in muslimane vabi k skupnemu prizadevanju za mir. Vrhunec Frančiškovega obiska v Združenih arabskih emiratih februarja 2019 je bil podpis listine o bratstvu skupaj s šejkom Ahmadom el-Tayebom, velikim imamom univerze al-Azhar in najvišjo vlado sunitskega islama.

Oče Jaje je za CNS po telefonu iz Bagdada povedal, da "bo srečanje zagotovo v Najafu, kjer ima sedež al-Sistani". Mesto se nahaja 100 milj južno od Bagdada, središče duhovne in politične moči šiitskega islama ter romarsko mesto za pripadnike šiitov. Ajatola al Sistani je že dolgo veljal za silo stabilnosti, zvestoba pa je Iraku, v nasprotju z nekaterimi soverniki, ki iščejo podporo v Iranu. Zagovarja ločevanje vere in državnih zadev. Leta 90 je tudi pozval vse Iračane, ne glede na njihovo versko pripadnost ali narodnost, naj se borijo za to, da se v imenu svoje države znebijo Islamske države. Opazovalci verjamejo, da bi papeževo srečanje z ajatolo lahko zelo simbolično za Iračane, predvsem pa za kristjane, za katere bi lahko srečanje obrnilo stran v pogosto napetih medverskih odnosih v njihovi državi.