Ivan iz Međugorja nam pove, kaj se je zgodilo v prvih dveh prividih, prvih besedah ​​Madone

24. junij 1981 je bila sreda in za nas je bila zelo znana zabava: sveti Janez Krstnik. Tistega jutra sem, kot vsaka zabava, spal, dokler sem lahko, vendar ne tako dolgo, da se ne bi udeležil maše pri starših. Zelo dobro se spominjam, da nisem hotel iti k maši, ker sem hotel spati čim dlje.

Starši so v mojo sobo vstopili 5 ali 6krat in mi naročili, naj vstanem takoj, da se pripravim, da ne bom zamujal. Tisti dan sem hitro vstal, skupaj z mlajšimi brati smo šli v cerkev peš čez polja. Tega jutra sem se udeležil maše, vendar sem bil le fizično prisoten: moja duša in srce sta bila zelo daleč. Čakal sem, da se maša čim prej konča. Vrnitev domov sem imela kosilo, nato pa sem se šla igrat s prijatelji iz vasi. Igrali smo do 17. ure. Na poti domov smo srečali 3 dekleta: Ivanko, Mirjano in Vicko ter tudi nekaj mojih prijateljic, ki so bile z njimi. Nisem ničesar vprašal, ker sem bil sramežljiv in nisem veliko govoril z dekleti. Ko sem končala z njimi, sva se s prijatelji odpravila do domov. Šel sem tudi gledat košarkaško tekmo. Med odmorom smo odšli domov, da bi nekaj pojedli. Ko gremo v hišo mojega prijatelja Ivana, smo od daleč zaslišali glas, ki me kliče: "Ivan, Ivan, pridi in glej! Tu je Gospa! " Cesta, ki smo jo prehodili, je bila zelo ozka in tam ni bilo nikogar. Če grem naprej, je ta glas postal močnejši in bolj intenziven in v tistem trenutku sem zagledal eno od treh deklet, Vicka, ki smo se srečali eno uro prej, vsa trepeta od strahu. Bil je bosi, tekel proti nam in rekel: "Pridi, pridi in glej! Na gori je Madona! " Samo nisem vedel, kaj naj rečem. "Toda katera Madona?". "Pusti jo pri miru, ona je brez misli!" Toda, če pogledamo, kako se je obnašal, se je zgodila zelo nenavadna stvar: vztrajala je in nas vztrajno klicala: "Pojdi z mano in videl boš tudi ti!". Prijatelju sem rekel: "Pojdimo z njo, da pogledamo, kaj se zgodi!". Če bi šli z njo na to mesto in videli, kako so bili navdušeni, nam tudi ni bilo lahko. Ko smo prispeli do kraja, smo zagledali še dve deklici, Ivanko in Mirjano, ki sta se obrnili proti Podbrdu in klečali ter jokali in nekaj kričali. V tistem trenutku se je Vicka obrnila in z roko pokazala "Glej! Tam zgoraj! " Ozrl sem se in zagledal podobo Madone. Ko sem to takoj videl, sem hitro odtekel domov. Doma nisem povedal ničesar, tudi staršem nisem rekel. Noč je bila noč strahu. S svojimi besedami ne morem opisati noči tisoč in tisoč vprašanj, ki so mi minile skozi glavo. "Toda kako je to mogoče? Toda, ali je bila res Gospa? «. Videla sem tisti večer, a nisem bila prepričana! Nikoli prej v svojih 16 letih nisem mogel sanjati takega. To se lahko zgodi, da se Madona lahko pojavi. Do 16 let se nikoli nisem posebno posvečal Gospe in tudi do te starosti nisem na splošno ničesar bral. Bil sem zvest, praktičen, zrasel sem v vero, vzgajal sem se v veri, molil sem s starši, velikokrat sem molil, čakal, da bo hitro končal, kot fant. Pred menoj je bila noč tisoč dvomov. Ravno z vsem srcem sem čakal zoro, da se konča noč. Starši so prišli, potem ko so v vasi slišali, da sem tudi jaz prisoten, so me počakali za vrati spalnice. Takoj so me izprašali in dali priporočila, saj v času komunizma človek skoraj ni mogel govoriti o veri.

Drugi dan se je že zbralo veliko ljudi z vseh strani in nas je hotelo spremljati, sprašujoč se, ali je Madona pustila kakšen znak svoje spontane navzočnosti in z ljudmi smo se odpravili do Podbrda. Preden se je približno 20 metrov povzpel na vrh, nas je že čakala Madona, ki je v naročju držala malega Jezusa. Počival je noge na oblaku in mahal z eno roko. "Dragi otroci, približajte se!" Je rekel. V katerem trenutku nisem mogel iti naprej ali nazaj. Še vedno sem razmišljal, da bi zbežal, a nekaj je bilo še močnejše. Nikoli ne bom pozabil tistega dne. Ko se nismo mogli premakniti, smo preleteli kamenje in se ji približali. Ko sem blizu, ne morem opisati čustev, ki sem jih čutil. Gospa pride, se nam približa, razgrne roke nad našimi glavami in nam začne izgovarjati prve besede: »Draga Fidži, jaz sem s tabo! Jaz sem tvoja mati! ". "Ne bojte se ničesar! Pomagal vam bom, ščitil vas bom! "