Jelena iz Međugorja: kako nas je Gospa naučila moliti

Jelena: "kako nas je Gospa naučila moliti" - intervju z dne 12.8.98

Tako je Jelena Vasilj 12. avgusta ’98 z italijanskimi in francoskimi romarji spregovorila: "Najdragocenejše potovanje, ki smo ga opravili z Gospe, je bilo molitveno skupino. Marija je povabila mlade iz te župnije in sama se je ponudila kot vodnica. Na začetku je govoril o štirih letih, potem se nismo vedeli, kako se odlomiti, in tako smo nadaljevali nadaljnja štiri leta. Mislim, da tisti, ki molijo, lahko izkusijo, kar je Jezus hotel povedati Janezu, ko mu je zaupal Mater. Pravzaprav nam je Gospa na tem potovanju resnično dala življenje in postala naša mati v molitvi; zato smo se vedno pustili, da vas spremljamo. Kaj ste rekli o molitvi? Zelo preproste stvari, saj nismo imeli drugih duhovnih referenc. Nikoli nisem bral S. Giovanni della Croce ali S. Teresa d'Avila, vendar nas je Madona z molitvijo odkrila dinamiko notranjega življenja. Kot prvi korak je odprtost do Boga, zlasti skozi spreobrnjenje. Osvobodite srce kakršne koli ovire, da bi spoznali Boga, zato je tu vloga molitve: še naprej se spreobrniti in postati podoben Kristusu.

Prvič je bil angel, ki mi je govoril in mi rekel, naj se prepustim grehu in nato s pomočjo molitve zapuščanja poiščem srčni mir. Mir srca se najprej znebi vseh tistih stvari, ki so ovira za srečanje z Bogom. Gospa nam je rekla, da lahko samo s tem mirom in osvoboditvijo srca začnemo moliti. Ta molitev, ki je tudi samostanske duhovnosti, se imenuje spominjanje. Pomembno pa je razumeti, da cilj ni le mir, tišina, ampak tudi srečanje z Bogom. Vendar v molitvi ne moremo govoriti o fazah, o segmentih, ker je vse to doseženo, tudi če zdaj Delam analizo. Ne morem reči, da je mir, srečanje z Bogom pride v takšni minuti, vendar vas spodbujam, da iščete ta mir. Ko se osvobodimo, nas mora nekaj napolniti, pravzaprav Bog ne želi, da ostanemo osiroteli v molitvi, ampak nas napolni s svojim Svetim Duhom, s svojim življenjem. Za to beremo Sveto pismo, za to še posebej molimo sveti rožni venec.

Številnim ljudem se zdi, da je rožni venec v nasprotju s plodno molitvijo, vendar nas je Gospa naučila, koliko je to kontemplativna molitev. Kaj je molitev, če ne že to neprekinjeno potopitev v božje življenje? Rožni venec nam omogoča, da vstopimo v skrivnost utelešenja, strasti, smrti in vstajenja Kristusa. Ponavljanje je koristno, ker naša človeška narava to potrebuje, da rodi vrlino. Ne bojte se ponovitve, čeprav obstaja nevarnost, da bo molitev postala zunanja. Sveti Avguštin nas uči, da bolj ko se ponavljamo, bolj molimo, bolj nam raste srce. Ko torej vztrajate pri svoji molitvi, ste zvesti in ne počnete ničesar, razen da v svoje življenje povabite božjo milost: vse je odvisno od naše svobode in našega da. In potem nas je Gospa naučila, da ne pozabimo, da je molitev oblika zahvale, ki je resnični notranji odnos hvaležnosti do Boga za vse čudovite stvari, ki jih je storila. Ta zahvala je tudi znak globine naše vere. Potem nas je Gospa povabila, da vedno blagoslovimo, zagotovo ne govorim o duhovniškem blagoslovu, ampak o vabilu, da se v vseh okoliščinah našega življenja postavimo v božjo navzočnost. Blagosloviti pomeni živeti kot Elizabeta, ki je prepoznala Božjo prisotnost v Mariji: tako morajo postati naše oči; Mislim, da je to največji plod molitve, ker so vse stvari polne Boga in bolj ko molimo, bolj nas oči zacelijo prepoznati. To je, če povzamemo, strukturiranje izkušnje molitve ".

Vprašanje: Slišal sem, da ima Gospa mandolinski glas.
Odgovor: Za ostala orodja ne bi bilo pošteno! Tega ne morem komentirati, ker ne slišim zunanjega glasu.

Vprašanje: Je odvračanje od človeka nekaj človeškega ali lahko izhaja iz hudobnega?
Odgovor: Lahko je velika skušnjava, povezana z našim ponosom, ko se ne zanašamo na božjo providnost in načrt, ki ga ima Bog za nas. Tako pogosto izgubimo potrpljenje z Bogom in s tem tudi upanje. Kot pravi sveti Pavel, potrpljenje ustvarja upanje, zato na svoje življenje gledajte resnično kot na pot.
Potrpežljiv moraš biti do sebe, pa tudi do drugih. Včasih je potrebno posebno celjenje in potrebna je bolj specifična pomoč. Mislim pa, da se moramo v duhovnem življenju navaditi na ta paradoks doživljanja resnične žalosti za našimi grehi; vendar to ne sme biti priložnost za obup. Če obupamo nad svojimi grehi ali grehi drugih, je to znak, da se nismo zaupali Bogu. Satan ve, da je to naša šibkost, in zato nas to izkuša. Potreba po skupini in duhovnem vodniku

Vprašanje: Kaj nam lahko poveste, da gremo po isti poti?
Odgovor: Preden pomislite na dan molitve, pomislite na molitveno skupino, zlasti na mlade. Zelo pomembno je, da živimo svojo duhovnost ne le v navpični dimenziji, temveč tudi v vodoravni dimenziji. To vodi do osebne vsakodnevne zvestobe. Kar zadeva tako mlade kot stare, Gospa priporoča, da ne vem, kolikokrat je molitev v družini. Včasih, ko molimo, nas prisili, da molimo za družine, saj vidi številne težave v družinski molitvi. Družina je prva molilna skupina in zato je priporočila, da začnemo svoj dan z molitvijo v družini, kajti tisti, ki je resnično združil med družinskimi člani, je samo Kristus. Nato priporoča dnevno mašo; in če je molitev preskočena, pojdite vsaj k sveti maši, ker je to največja molitev in daje pomen vsem ostalim molitvam. Vse milosti izvirajo iz evharistije in ko molimo sami, nas še vedno hranijo milosti, ki jih prejmemo pri sveti maši. Gospa je poleg maše priporočila, da se čez dan večkrat molijo, vzeli so si tudi 10-15 minut časa, da vstopimo v duh molitve. Lepo bi bilo, če bi lahko malo molčali, malo v češčenju. Gospa je rekla moliti tri ure; duhovno branje je vključeno v te ure, kar je zelo pomembno, saj spominja na duhovno življenje celotne Cerkve.

Vprašanje: Preden ste se locirali, kakšna je bila vaša molitev?
Odgovor: Tako kot mnogi izmed vas, ki prihajate sem, sem molil pravično življenje, v nedeljo sem hodil k maši, molil pred jedjo in med kakšno posebno pojedino sem molil več, zagotovo pa ni bilo poznavanja Boga. Potem je prišlo vabilo močan v združenju z Bogom v molitvi. Bog nas ne povabi k molitvi samo zato, da bi nas spravil prav: morda počnem marsikaj, zadovoljim veliko ljudi in tudi Bog. Poziva nas, da imamo skupaj življenje z njim in to se zgodi v večini molitve.

Vprašanje: Kako ste razumeli, da te besedne zveze ne izvirajo od hudobnega?
Odgovor: S pomočjo brata, očeta Tomislava Vlašiča, ki ga zagotovo poznate. Razumevanje daril je bistveno za duhovno življenje.

Vprašanje: Kako je prišlo do vaše duhovne preobrazbe z lokusi?
Odgovor: Nekoliko težko mi je govoriti o tem, ker sem bil star 10 let, ko so se lokucije začele in se potem vsak dan Bog preobrazi. Človek je edino nedokončano stvarstvo; če damo svojo svobodo Bogu, postanemo popolni in to potovanje traja vse življenje, zato sem tudi sam na poti.

Vprašanje: Ste se v začetku bali?
Odgovor: Ne bojte se ne, ampak morda malo zmede, malo negotovosti.

Q. Kako se odločamo za duhovne odločitve, kako prepoznati resnično razsodnost?
Odgovor: Mislim, da Boga pogosto iščemo samo takrat, ko se moramo odločiti ali bi radi vedeli, kaj moramo storiti v življenju in pričakujemo takojšen, skoraj čudežni odziv. Bog tega ne počne. Da bi rešili težave, moramo postati moški in ženske molitve; navaditi se moramo poslušati njegov glas in to nam bo omogočilo, da ga prepoznamo. Ker Bog ni džuboks, kamor postavite kovanec in izhaja tisto, kar želite slišati; vsekakor bi, če gre za pomembno izbiro, priporočal pomoč duhovnika, stalnega duhovnega vodnika.

Vprašanje: Ali ste doživeli duhovne puščave?
R. Potovanje v Afriko brezplačno! Ja, seveda je zelo pozitivno živeti v puščavah in mislim, da Gospa to toploto pošilja v Međugorje, tako da se navadiš! Ni drugega načina, da svoje bitje očistimo pred toliko negativnimi stvarmi, vendar veste, da so v puščavi tudi oaze: zato se tukaj ne bojimo več. Haotično, hecno življenje je znak, da poskušamo pobegniti iz te puščave, ker se moramo v puščavi zazreti vase, a ker se Bog ne boji pogledati nas, lahko vidimo sebe s svojim pogledom.
Mislim, da je duhovni vodnik v tem primeru zelo koristen, tudi spodbuden, ker pogosto vidim, da se ljudje utrudijo in pozabijo na prvo ljubezen. Tudi skušnjave so močne in molitvena skupina lahko veliko pomaga; to je del poti.

Vprašanje: Ste imeli z Jezusom kakšne fraze?
Odgovor: Tudi.

Vprašanje: Ste že kdaj imeli priložnost, da bi s pomočjo besednih zvez priporočili ali sporočili nekomu kaj posebej?
Odgovor: Nekajkrat, ker Gospa daru ni dala v tem smislu. Včasih je Gospa z lokutami spodbujala določene ljudi, vendar zelo redko.

Vprašanje: Ali je v sporočilih, ki vam jih pošilja Gospa, kdaj kaj rekla za mlade in zlasti za mlade ženske?
Odgovor: Gospa je povabila mlade in dejala, da so mladi njeno upanje, vendar so sporočila vsem.

Vprašanje: Gospa je govorila o molitvenih skupinah. Katere lastnosti morajo imeti te skupine, kaj naj naredijo?
R. Glede skupine mladih moramo predvsem moliti in živeti prijateljstvo, ki se oblikuje skozi to skupno dobro, ki je Bog. Bog je najlepše, kar lahko prijatelj da. V takšnem prijateljstvu ni prostora za ljubosumje; če nekomu daješ boga, mu ničesar ne odvzameš, nasprotno, še bolj si ga lastiš. Kot mladi poiščite odgovor v svojem življenju. Skupaj smo prebrali veliko Svetega pisma, o njem meditirali in veliko razpravljali, saj je pomembno, da tudi na intelektualni ravni spoznate Boga. Morate vedeti, da ste mladi, ki pripadate Kristusu, sicer vas bo svet kmalu potegnil stran od Boga. Na sestankih je bilo veliko govora, predvsem pa smo skupaj molili, morda na Podbrdu ali Križevcu. V tišini in skupaj z rožnim vencem smo molili in meditirali. Drugi element so bile vedno spontane molitve, pomembne v skupnosti. Trikrat na teden smo se srečevali zaradi molitve.

Vprašanje: Kaj lahko rečeš staršem, ki želijo dati Bog svojim otrokom, vendar ga zavračajo?
Odgovor: Tudi jaz sem hči in imam starše, ki bi radi storili isto stvar. Starši se morajo zavedati svoje vloge. Oče mi vedno reče: "Moram vas poklicati nazaj, ker me bo Bog vprašal, kaj sem storil s svojimi otroki." Ni možnosti, da otrokom dajemo samo fizično življenje, saj, kot pravi Jezus, kruha ni dovolj za preživetje, ampak pomembno je, da jim omogočimo svoje duhovno življenje. Če zavrnejo, ima morda tudi Gospod načrt načrt tam. Z vsemi se je dogovoril. Če se je težko obrniti na svoje otroke, se spet obrnite k Bogu, ker "če ne morem govoriti o drugih o Bogu, lahko govorim z Bogom o drugih." Rekel bi, da bomo z navdušenjem zelo previdni: pogosto še nismo zreli in bi radi spreobrnili vse. Ne trdim tega, da bi kritiziral, vendar je to priložnost, da v svoji veri še bolj dozorete, saj ne verjamem, da bodo otroci ostali ravnodušni do vaše svetosti. Dajte jih v Marijine roke, saj je tudi ona mati in jih bo pripeljala k Kristusu. Če k svojim otrokom pristopite z resnico, pristopite v dobrodelnosti in ljubezni, saj resnica brez ljubezni lahko uniči. Ko pa k Bogu povabimo druge, pazimo, da ne sodimo