Zakaj je Jezus delal čudeže? Evangelij nam odgovori:

Zakaj je Jezus delal čudeže? V Markovem evangeliju se večina Jezusovih čudežev odzove na človekove potrebe. Ženska je bolna, ozdravljena (Marko 1: 30-31). Deklica je demonizirana, osvobojena je (7: 25-29). Učenci se bojijo utopitve, nevihta se je umirila (4: 35-41). Množica je lačna, tisoči se nahranijo (6: 30-44; 8: 1-10). Jezusovi čudeži na splošno služijo za obnovo običajnega. [2] Samo prekletstvo smokve ima negativen učinek (11: 12-21) in le čudeži prehrane ustvarjajo obilo potrebnega (6: 30-44; 8: 1-10).

Zakaj je Jezus delal čudeže? Kaj so bili?

Zakaj je Jezus delal čudeže? Kaj so bili? Kot trdi Craig Blomberg, Markanovi čudeži dokazujejo tudi naravo kraljestva, ki ga je oznanjeval Jezus (Marko 1: 14-15). Tujci v Izraelu, kot so gobavec (1: 40-42), krvaveča ženska (5: 25-34) ali pogani (5: 1-20; 7: 24-37), so vključeni v področje vpliva novo kraljestvo. Za razliko od izraelskega kraljestva, ki je zaščiteno z levitskimi merili čistosti, Jezusa nečistota, ki se jih dotakne, ne oskruni. Namesto tega sta njegova svetost in čistost nalezljivi. Gobce očisti on (1: 40-42). Zli duhovi ga preplavijo (1: 21-27; 3: 11-12). Kraljestvo, ki ga je oznanil Jezus, je vključujoče kraljestvo, ki prehaja meje, obnovitveno in zmagovito.

Zakaj je Jezus delal čudeže? Kaj vemo?

Zakaj je Jezus delal čudeže? Kaj vemo? Na čudeže lahko gledamo tudi kot na izpolnitev Svetega pisma. Stara zaveza Izraelu obljublja zdravljenje in obnovo (npr. Iza 58: 8; Jer 33: 6), vključevanje poganov (npr. Iza 52:10; 56: 3) in zmago nad duhovnimi in časovnimi silami, sovražnimi (npr. Zef 3: 17; Zah 12: 7), so izpolnjeni (vsaj delno) v Jezusovih čudežnih dejanjih.

Obstaja tudi zapleten odnos med Jezusovimi čudeži in vero upravičencev. Pogosto bodo prejemnika zdravila pozdravili za vero (5:34; 10:52). Potem ko so Jezusa prebudili, da bi jih rešil pred nevihto, učenci dobijo ukor zaradi pomanjkanja vere (4:40). Oče, ki prizna, da dvomi, ni zavrnjen (9:24). Čeprav vera pogosto sproži čudeže, saj Markovi čudeži ne ustvarjajo vere, pa sta strah in čudenje standardni odgovori (2:12; 4:41; 5:17, 20). [4] Zlasti Janezov evangelij in Luka-Acts imata zelo različen pogled na to (npr. Luka 5: 1-11; Janez 2: 1-11).

Pravljice

Opaženo je bilo, da i racconti nekateri marijanski čudeži so nekoliko podobni prispodobam. Nekateri čudeži posnemajo prilike, na primer prekletstvo smokve v Marku (Marko 11: 12-25) in lukanska prispodoba o smokvi (Luka 13: 6-9). Poleg tega Jezus s čudeži daje tudi objektivno lekcijo o odpuščanju (Marko 2-1) in sobotni postavi (12-3). Kot v zvezi s tem koristno ugotavlja Brian Blount, je morda pomembno, da je Jezus od prvih štirikrat, ko ga imenujejo učitelj (didaskale), od skupno dvanajstih krat v Markovem evangeliju del čudežnega poročila ( 1:6, 4:38; 5:35, 9). [17] Edini čas, ki ga imenujejo Rabbi (Rabbouni), je med celjenjem slepega Bartimeja (38:6).

Učitelj

V morda čudežni epizodi urejanja prostora za praznovanje velike noči (14:14) je Jezus imenovan tudi "učitelj" (didaskalos). Šest od trinajstih primerov, ko ga je Jezus v Marku imenoval za učitelja (vključno z 10:51), ni povezano s samim poučevanjem, temveč z izkazovanjem nadnaravne moči. Med Jezusom učiteljem in Jezusom tavmaturgom ni jasne razlike, kot bi lahko pričakovali, če bi bilo poučevanje in čudeži ločena sklopa tradicije. Ali za Marka ne obstaja stroga dihotomija med službami Jezusovega nauka in čudeži ali pa obstaja med njimi globlja povezava?

Če je Jezus tudi »učitelj« ali morda predvsem, ko dela čudeže, kaj to pomeni za učence? Morda je bila, tako kot tisti, ki so sledili svojemu učitelju, tudi njihova prva vloga v zvezi s čudeži vloga prič. Če da, čemu so bili priča?