Cerkev Medžugorje priznava kot svetišče in nadaljuje s preiskavami

Trenutni položaj Cerkve: Medžugorje je prepoznalo svetišče. Preiskava nadnaravnosti ni končana.

Oče Barnaba Hechich nam pošlje ta članek, ki je bil objavljen z naslovom "Regurgitacija zastarelih razlag in stališč" v katoliškem tedniku Kurije v Zagrebu Glas Koncila (GK = glas Sveta), prav v številki z dne 11. septembra , dan papeževega obiska v hrvaški prestolnici.

«V povezavi z množičnim nadaljevanjem romanj v Međugorje Škofijska kurija v Mostaru že nekaj mesecev na Glas Koncili izvaja vztrajno kampanjo dezinformacij in izkrivljanja dejstev in uradnih izjav v zvezi s prikazi Medžugorja. Namen je odvrniti romanje in ugasniti dogodke iz Međugorja, ki se zatekajo tudi kanonski pritisk. Apeliramo na zadnjo znamenito deklaracijo iz Zadra, ki jo je izdala škofovska konferenca 10. aprila 1991 (GK 5.5.91, str. 1). Predstavlja se kot negativna in dokončna izjava, za katero medžugorski fenomen nikoli ne bi obstajal, temveč bi bil le rezultat iznajdbe, izračunane in zainteresirane lažnosti.

V zvezi s to deklaracijo je bilo tako: zadarski škofje so pozornost namenili dvema dejstvom: prikazi in romanja. Glede prikazovanj, ki so jih navedli: "Na podlagi dosedanjih preiskav ni mogoče reči, da gre za prikazovanja in nadnaravna razodetja." Šlo je za vmesno, začasno sodbo; z drugimi besedami, preiskave še niso bile izčrpne, popolne, torej takšne, da bi omogočile dokončno presojo. Tako je Izjava nadaljevala: "Komisija bo prek svojih članov še naprej spremljala in preiskovala dogodek Međugorja kot celote".

O romanjih, ki so zelo pomembno dejstvo za duhovno življenje vernikov in za katere Cerkev po končnem izgovarjanju ne more biti nezainteresirana ali odlašana, so škofi izjavili: "V tem času so se zbirali veliki zbori vernikov različnih delov sveta, ki gredo v Međugorje, ki ga poganjajo tako verski kot drugi razlogi [na primer, da bi ozdravili], zahtevajo pozornost in pastoralno skrb, najprej škofijskega škofa in - z njim - tudi drugih škofov, ker v Medžugorju in v sozvočju z njim zdravo pomilovanje spodbuja BV Marija, po nauku Cerkve. V ta namen bodo škofje izdali tudi posebne in primerne liturgično-pastoralne smernice ». Vodstvo GK je takoj pozitivno komentiralo Deklaracijo škofovske konference in povedalo: "Za mnoge bhakte po vsem svetu bo ta deklaracija v svoji vesti služila kot verodostojno pojasnilo. Z drugimi besedami, tisti, ki bodo od zdaj naprej, gnani z verskimi motivi, odšli v Međugorje, od tu naprej bodo vedeli, da so njihova zbiranja podvržena nenehni in odgovorni skrbi s strani naslednikov apostolov "(GK 5.5.91 ). Zato je jasno, da so s to deklaracijo odpravljeni vsi zadržki, ki so bili izraženi na številnih straneh glede neuradnih romanj v Međugorje. Tako kot v preteklosti v Lourdesu in Fatimi so romarji stekali pred javnim priznanjem teh svetišč - in to so bila neuradna romanja, četudi so romarjem pomagali duhovniki - tako se tudi danes v Međugorju romarji stekajo v velikem številu, v velikih skupinah oz. in vsi so neuradna romanja, čeprav jim duhovniki pogosto pomagajo. Dejansko se od zdaj naprej hierarhija z lokalno Cerkvijo zavezuje, da bo romarjem organizirala in zagotovila ustrezno duhovno pomoč. Vse to, ker "Cerkev predvsem vse drugo spoštuje dejstva, ocenjuje lastne kompetence in v vsem skrbi predvsem za duhovno dobro vernih" (GK 5.5.91, str. 2). Čeprav so rezultati razglasitve Zadra, čeprav tako jasni, ne ustrezajo mostarski kuriji. Generalni vikar don Pavlovič "pri citiranju škofovske deklaracije pazi, da ne bo vrnil zadnjih besed, v katerih je bilo zapisano, da bo škofovska komisija" še naprej spremljala in izvajala preiskave o dogodku kot Medžugorju kot celoti ". V svojih govorih o GK (10.7 in 7.8.94) nas tudi na vse načine poskuša pozabiti na izraz "doslej opravljene preiskave". Zanj namesto "doslej izvedenih" preiskav postanejo "najodgovornejši", postanejo "resne, ki se izvajajo več let, razširjene na vse vidike", torej "dokončne! »In začasna izreka škofov postane zanj v naravnem negativnem smislu zanemarljiva in odločilna. In sklene: "Ta negativna izreka škofov o nemožnosti potrditve [nadnaravnosti prividov] nam daje pravico, da rečemo, da se Gospa v Medžugorju ni pojavila in se ne pojavlja nikomur." (GK 7.8.94, str.10) . Na isti liniji je kancler d. Luburić ": zanj se" doslej izvedene preiskave "spreminjajo v" pristojne preiskave ", tudi tukaj obstaja težnja po izključitvi začasne narave in priznavanju končne narave deklaracije (...). [Takrat je znano, da Cerkev v teh primerih nikoli ni dala dokončnega mnenja, dokler so bila prikazovanja v teku -ndr-]. Kar zadeva Zadarsko deklaracijo, je veliko bolj odgovorno (...) in s svojim pooblastilom kot predsednik škofovske konference kard. Kuharić je izjavil: "Mi škofje smo po treh letih študij, ki jih je izvedla ustrezna Komisija, Medžugorje pozdravili kot molitveni kraj, kot svetišče ... Kar se tiče nadnaravnosti prividov, smo rekli, da za zdaj ne moremo trditi, da obstaja ; imamo še vedno pomembne zadržke. Zato ta vidik prepuščamo nadaljnjim preiskavam.

Oprostite, če na milijone ljudi, vključno z desetinami škofov in na tisoče duhovnikov, gledate v Međugorje s hvaležnostjo, ker so tam našli svetlobo, moč, mir, ozdravljenje, spreobrnjenje, spodbudo za boljše življenje in čeprav celo vprašanje verodostojnost dejstev je zaupana škofovski konferenci, ki si je pridržala pravico do nadaljevanja preiskav, mostarska kurija znova poskuša rešiti problem, da bi ga upravljala za domačo uporabo in porabo! Zagotovo bi bolje služili resnici, miru, veri in dobremu vernikom, če bi bili bolj spokojni, objektivnejši, bolj odprti in manj partizanski ».

Vir: Odmev Međugorja št. 115