Gospa v Međugorju vam pripoveduje o desetih skrivnostih, ki jih je dala

Sporočilo z dne 23. decembra 1982
Vse skrivnosti, ki sem jim zaupal, se bodo uresničile in vidno znamenje se bo tudi pokazalo, vendar ne čakajte, da to znamenje zadovolji vašo radovednost. To je pred vidnim znamenjem vernikov čas milosti. Zato se spreobrnite in poglobite svojo vero! Ko pride vidni znak, bo za mnoge že prepozno.
Nekaj ​​odlomkov iz Biblije, ki nam lahko pomagajo razumeti to sporočilo.
Izhod 7
Egiptovske kuge
Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, postavil sem te namesto Boga za faraona: Aron, tvoj brat, bo tvoj prerok. Povedal mu boš, kar ti bom ukazal: Tvoj brat Aron bo rekel faraonu, naj pusti Izraelce zapustiti njegovo deželo. Jaz pa bom zakrknil faraonovo srce in pomnožil svoja znamenja in čudeže v egiptovski deželi. Faraon te ne bo poslušal, jaz pa bom dvignil svojo roko proti Egiptu in tako z velikimi kaznimi izpeljal svoje gostitelje, svoje izraelsko ljudstvo, iz egiptovske dežele. Tedaj bodo Egipčani spoznali, da sem jaz Gospod, ko iztegnem svojo roko zoper Egipt in popeljem Izraelce iz njihove srede!« Mojzes in Aron sta storila, kar jima je zapovedal Gospod; točno tako so delovali. Mojzes je imel osemdeset in Aron triinosemdeset let, ko sta govorila s faraonom. Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Ko vaju bo faraon vprašal: Storite čudež v svojo podporo! rečeš Aronu: Vzemi palico in jo vrzi pred faraona in postal bo kača! Tako sta Mojzes in Aron prišla k faraonu in storila, kar jima je zapovedal Gospod: Aron je vrgel palico pred faraona in pred njegove služabnike, in ta je postala kača. Nato je faraon poklical modrece in čarovnike in tudi egipčanski čarovniki so storili isto stvar s svojo magijo. Vsak je vrgel svojo palico in palice so postale kače. Toda Aronova palica je pogoltnila svoje palice. Toda faraonovo srce je bilo trmasto in jih ni poslušal, kot je bil Gospod napovedal.

Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Faraonovo srce je neomajno: ni hotel izpustiti ljudstva. Pojdi k faraonu zjutraj, ko gre ven k vodam. Stal boš pred njim na bregu Nila in v roki držal palico, ki se je spremenila v kačo. Povedal mu boš: Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal, da ti povem: Pusti moje ljudstvo, da mi služi v puščavi; pa do sedaj nisi ubogal. Gospod pravi: Po tem boste spoznali, da sem jaz Gospod; glej, s palico, ki jo imam v roki, udarim po vodah, ki so v Nilu: spremenile se bodo v kri. Ribe, ki so v Nilu, bodo poginile in Nil bo postal smrdeč, tako da Egipčani ne bodo mogli več piti vode Nila! Gospod je rekel Mojzesu: »Ukaži Aronu: Vzemi svojo palico in iztegni svojo roko nad vode Egipčanov, nad njihove reke, kanale, ribnike in nad vse njihove zbiralnike vode; naj postanejo kri in naj bo kri po vsej egiptovski deželi, tudi v lesenih in kamnitih posodah!« Mojzes in Aron sta storila, kar je zapovedal Gospod: Aron je dvignil palico in udaril po vodah, ki so bile v Nilu pred očmi faraona in njegovih služabnikov. Vse vode, ki so bile v Nilu, so se spremenile v kri. Ribe, ki so bile v Nilu, so poginile in Nil je postal smrdeč, tako da Egipčani niso mogli več piti njegove vode. Po vsej egiptovski deželi je bila kri. Toda egipčanski čarovniki so s svojo magijo storili isto. Faraonovo srce je bilo trmasto in jih ni poslušal, kot je Gospod napovedal. Faraon je obrnil hrbet in se vrnil v svojo hišo in tega dejstva niti ni upošteval. Vsi Egipčani so takrat kopali okoli Nila, da bi črpali vodo za pitje, ker niso mogli piti vode Nila. Minilo je sedem dni, potem ko je Gospod udaril po Nilu. Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi in poročaj faraonu: pravi Gospod: Pusti moje ljudstvo, da mi služi! Če tega nočeš izpustiti, glej, udaril bom vse tvoje ozemlje z žabami: Nil bo začel rojiti od žab; šli bodo ven, vstopili bodo v tvojo hišo, v sobo, kjer spiš in na tvojo posteljo, v hišo tvojih ministrov in med tvoje ljudi, v tvoje peči in omare. Proti tebi in vsem tvojim ministrom bodo prišle žabe.

Gospod je rekel Mojzesu: "Ukaži Aronu: Iztegni svojo roko s svojo palico nad reke, kanale in ribnike in pripelji žabe v egiptovsko deželo!". Aron je iztegnil roko nad egiptovske vode in žabe so odšle in prekrile egiptovsko deželo. Toda čarovniki so s svojo magijo storili isto in poslali žabe v egiptovsko deželo. Faraon je poklical Mojzesa in Arona in rekel: »Moli Gospoda, da odžene žabe od mene in mojega ljudstva; Izpustil bom ljudi, da bodo lahko darovali Gospodu!" Mojzes je rekel faraonu: "Izkaži mi čast in mi ukazi, ko bom moral moliti zate in tvoje ministre in tvoje ljudstvo, da osvobodim tebe in tvoje hiše žab, tako da ostanejo le v Nilu." Odgovoril je: "Za jutri." Nadaljeval je: »Po vaši besedi! Da veš, da ni nihče enak Gospodu, našemu Bogu, se bodo žabe umaknile od tebe in od tvojih hiš, od tvojih služabnikov in od tvojega ljudstva: ostale bodo le v Nilu. Mojzes in Aron sta se odvrnila od faraona in Mojzes je prosil Gospoda o žabah, ki jih je poslal zoper faraona. Gospod je delal po Mojzesovi besedi in žabe so poginile v hišah, na dvoriščih in na poljih. Zbrali so jih na veliko kupov in mesto je bilo zaradi njih uničeno. Toda faraon je videl, da je poseglo olajšanje, vztrajal je in jih ni poslušal, kot je Gospod napovedal.

Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Ukaži Aronu: Razprostri svojo palico, udari po zemeljskem prahu: spremenil se bo v komarje po vsej egiptovski deželi.« Tako so tudi storili: Aron je iztegnil roko s palico, udaril po zemeljskem prahu in razbesnel komarje na ljudi in živali; ves prah v deželi se je spremenil v komarje po vsem Egiptu. Čarovniki so naredili isto stvar s svojimi uroki, da bi ustvarili komarje, vendar jim ni uspelo in komarji so divjali na ljudeh in zveri. Nato so čarovniki rekli faraonu: "To je božji prst!". Toda faraonovo srce je bilo trmasto in ni poslušal, kot je napovedal Gospod.

Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Zjutraj zgodaj vstani in daj faraonu, ko gre k vodam; poročal mu boš: Pravi Gospod: Pusti moje ljudstvo, da mi služi! Če ne izpustite mojega ljudstva, bom poslal muhe nate, na tvoje ministre, na tvoje ljudstvo in na tvoje hiše: hiše Egipčanov bodo polne muh in tudi tla, na katerih se bodo znašli. Tisti dan pa izvzamem deželo Gosen, kjer živi moje ljudstvo, da tam ne bo muh, da boste vedeli, da sem jaz, Gospod, sredi dežele! Zato bom razlikoval med svojim in vašim ljudstvom. Ta znak bo potekal jutri. Tako je storil Gospod: mogočna množica muh je vstopila v faraonovo hišo, hišo njegovih ministrov in po vsej egiptovski deželi; regijo so opustošile muhe. Faraon je poklical Mojzesa in Arona in rekel: "Pojdite in darujte svojemu Bogu v deželi!" Toda Mojzes je odgovoril: »Tako se ne spodobi, ker je Egipčanom gnusoba, kar darujemo Gospodu, svojemu Bogu. Če bomo Egipčanom pred njihovimi očmi gnusno žrtvovali, nas ne bodo kamnali? Šli bomo v puščavo, tri dni stran, in darovali bomo Gospodu, našemu Bogu, po tem, kar nam bo ukazal! Nato je faraon odgovoril: »Izpustil te bom in boš lahko daroval Gospodu v puščavi. Toda ne pojdite predaleč in molite zame. Mojzes je odgovoril: »Glej, šel bom izpred tvojega obličja in molil h Gospodu; jutri se bodo muhe umaknile od faraona, njegovih ministrov in njegovega ljudstva. Toda naj se faraon neha norčevati iz nas, ne izpusti ljudi, da bi lahko žrtvovali Gospodu! Mojzes se je obrnil stran od faraona in molil h Gospodu. Gospod je ravnal po Mojzesovi besedi in odgnal muhe od faraona, njegovih ministrov in njegovega ljudstva; nobena ni ostala. Toda faraon je bil tudi tokrat trmast in ljudi ni izpustil.