V kakšnem razpoloženju je Gospa? Nam pove Vicka iz Međugorja

Janko: Vicka, obstaja ena stvar, ki je za vas zelo preprosta, za nas pa ne: razumeti, kakšno je Gospino razpoloženje med prividi. Nam lahko kaj poveš?
Vicka: Ujeli ste me pred strahom in ne vem, kako bi vam to razložil. Toda Gospa je vedno v dobrem razpoloženju!
Janko: Vedno enako?
Vicka: Ni vedno. Glede tega se mi zdi, da sem vam že nekaj omenil.
Janko: Lahko, ampak vseeno se pogovorimo o tem.
Vicka: Tu je Madona ponekod še posebej vesela.
Janko: Ne zdi se mi zelo preprosto in jasno.
Vicka: Kaj na primer?
Janko: Na primer, mi ni jasno, zakaj je razpoloženje Madone v enem njenih največjih pogostitev dokaj nenavadno.
Vicka: Kakšna zabava?
Janko: Mislim na praznik Brezmadežnega spočetja.
Vicka: Na kaj točno misliš?
Janko: Tu si mi sam enkrat povedal nekaj, kar sem tudi prebral v vašem zvezku: Madona, že na prvem prazniku Brezmadežnega spočetja (1981), je bila med prividom manj vesela, kot ste pričakovali; takoj, ko se je tam pojavila, je začela moliti za odpuščanje grehov. Povedali ste mi tudi, da je pod njenimi nogami določen mrak in da je Madona visela v zraku, kot bi bila nad temnim oblakom pepela. Ko ste jo nekaj vprašali, ni odgovorila, ampak je le še naprej molila. Napisali ste tudi, da se vam je le na začetku nasmehnil, vendar ne z veseljem do drugih časov.
Vicka: Res je. Našli ste ga napisanega točno zato, ker je bilo ravno tako. Ne morem storiti ničesar glede tega ...
Janko: V beležko ste zapisali, da je dan po in dva dni po Madonni govorila tudi o vas grehih.
Vicka: Ničesar ne moremo storiti, gre za njo.
Janko: Res je, vendar je nekoliko nenavadno, da je Gospa ta govor povezala z eno svojih največjih zabav.
Vicka: Ne vem, kaj naj ti rečem.
Janko: Niti jaz. Mislim, da je to storil, ker smo razumeli, kako grehi s svojo grdoto gredo proti tej zabavi.
Vicka: Mogoče.
Janko: Tudi to dodam. Lani [1982] je prav v povezavi s to stranko razkril deveto skrivnost Ivanki in Jakovu. To se je zgodilo prvi dan novene. Nato pa vam je na dan zabave razkril že osmo skrivnost. Kot pravijo, ni treba biti srečen. Končno je Mariji letos [1983], vedno isti dan, razkrila deveto skrivnost. Zanimivo je, da sem bil na prikazovanju navzoč tako lani kot letos; Opazil sem, kako je razkrivanje skrivnosti, obakrat, na vas boleče vplivalo. Lani na Ivanki in letos na Mariji. Drugje sem že povedala, kaj mi je Ivanka lani ob tej priložnosti odgovorila. Tudi Marija mi je letos odgovorila na enak način. Pravzaprav sem ji v šali povedal, kako se mi zdi, da jo je strah, mi je odgovorila, da bi se tudi jaz prestrašila, če bi slišala, kar je slišala.
Vicka: Dobro ti je odgovoril.
Janko: Ja, vendar se mi zdi čudno, da Gospa te skrivnosti povezuje s svojo tako drago zabavo.
Vicka: Rekla sem ti že, da ne vem.
Janko: Bilo je tako. Mogoče se želi, da se Bog in Gospa želita na ta praznik povezati s čistostjo, h kateri nas Bog kliče, in da s svojimi grehi blatimo.
Vicka: Še enkrat ponovim: mogoče je. Bog in Gospa vesta, kaj počneta.
Janko: V redu, Vicka, ampak še nisem končal.
Vicka: Pojdi naprej! Upajmo, da je zadnji! A ne pozabite, da je bila Madona ob določenih priložnostih še posebej vesela.
Janko: To vem. Povej mi, če je bila včasih še posebej žalostna.
Vicka: Tega se res ne spominjam. Resno da; ampak žalostno ...
Janko: Ste že kdaj videli, da Gospa joka?
Vicka: Ne, ne. Nikoli je nisem videl.
Janko: Marija je rekla, da je Gospa jokala, ko se je sama prikazala na ulici. [Tretji dan prividov - glej poglavje 38].
Vicka: Tudi Marija nam je to povedala in verjamem ji. Z vami pa govorim o tem, kar sem osebno videl in doživel.
Janko: V redu, Vicka. Resnično sem hotel, da mi poveste, v kakšnem razpoloženju ste ga videli in ste ga našli. To je zame dovolj.
Vicka: Vmes bi ti še vedno povedala to. Čas, ko sem jo videl najbolj žalostno, je bil takoj na začetku prividov, v Podbrdu, ko je nekdo na glas preklel Boga. Bila je resnično žalostna. Nikoli več je nisem videl tako žalostno. Takoj je odšla, a se kmalu vrnila.
Janko: Vesel sem, da si se tega tudi spomnil. Lahko bi tudi končali tako.
Vicka: Hvala bogu, včasih si jih imel dovolj!
Janko: V redu je; veselite se tega ...