Gospa vam pove, zakaj se pojavlja v Međugorju


Sporočilo z dne 8. februarja 1982
Prosite me za znak, da verjamem v mojo prisotnost. Znak bo prišel, vendar ga ne potrebujete: sami morate biti znak za druge!
Nekaj ​​odlomkov iz Biblije, ki nam lahko pomagajo razumeti to sporočilo.
Geneza 9,8-19
Bog je rekel Noeu in njegovim sinovom z njim: Kar se mene tiče, glej, sklenem zavezo z vašimi potomci za vami; z vsakim živim bitjem, ki je z vami, s pticami, živino in divjimi zvermi, z vsemi živalmi, ki so prišle iz arke. S tabo ustanovim svojo zavezo: nobene žive stvari ne bo uničila poplavna voda, niti poplava ne bo več opustošila zemlje. Bog je rekel: To je znamenje zaveze, ki ga polagam med vas in mene ter med vsako živo bitje, ki je z vami za večne generacije. Moj lok je ležal na oblakih in to bo znak zavezništva med mano in zemljo. Ko bom zbral oblake na zemlji in se bo na oblakih pojavil lok, se bom spomnil svojega zavezništva, ki je med menoj in vami ter med vsakim bitjem, ki živi v vsem telesu in ne bo več vode za poplavo, da bi uničila vse meso. Luk bo na oblakih in gledal bom nanj, da se spomnim večne zaveze med Bogom in vsakim bitjem, ki živi v vsakem mesu, ki je na zemlji. Bog je rekel Nou: "To je znak zaveze, ki sem ga sklenil med seboj in vsem mesom, ki je na zemlji." Noevi sinovi, ki so prišli iz arke, so bili Sem, Cam in Jafet; Cam je oče Kanaana. Ti trije so Noevi sinovi in ​​iz njih je bila poseljena vsa zemlja.
Ponovljeni zakon 6,4-8
Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je eden. Ljubili boste Gospoda vašega Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo. Ti predpisi, ki vam jih danes dajem, so pritrjeni v vašem srcu; jih boste ponavljali svojim otrokom, o njih boste govorili, ko boste sedeli v svoji hiši, ko hodite po ulici, ko ležite in ko vstanete. Vezali jih boste v svojo roko kot znak, bodo kot obesek med vašimi očmi in jih boste zapisali na džabe svoje hiše in na svoja vrata.
Ezekiel 20,1-29
Deseti peti mesec, sedmo leto, so nekateri izraelski starešine prišli, da bi se posvetovali z Gospodom, in sedeli pred mano. Ta beseda Gospodova me je naslavljala: „Sin človekov, govori z Izraelovimi starešinami in jim reci: Gospod Bog pravi: Ali se greš posvetovati z mano? Ker je res, da živim, vas ne bom pustil posvetovati. Oracle Gospoda Boga. Bi jih radi sodili? Bi jih rad sodil, človekov sin? Pokažite jim gnusobe svojih očetov. Povejte jim: Gospod Bog pravi: Ko sem izbral Izraela in dvignil roko in prisegel na rodu Jakobove hiše, sem se jim prikazal v egipčanski deželi in sem prisegel, da sem rekel: Jaz, Gospod, vaš Bog sem. Nato sem dvignil roko in se zaobljubil, da jih bom pripeljal iz dežele Egipta in jih vodil do dežele, ki je bila izbrana zanje, kapljajo mleko in med, ki je najlepša od vseh dežel. Rekel sem jim: Vsakdo odvrzi gnusobe svojih oči in se ne oskruni z egiptovskimi idoli: Jaz sem tvoj Bog. Toda uprli so se mi in me ne bodo poslušali: niso odvrgli gnusobe lastnih oči in niso so zapustili idole Egipta. Potem sem se odločil, da bom izlil svojo jezo nanje in izgnal svojo jezo proti njim sredi egiptovske dežele. Glede svojega imena sem storil drugače, da se ne bi osramotil v očeh ljudi, med katerimi so bili, saj sem izjavil, da jih bom spravil iz dežele Egipta pod njihove oči. Tako sem jih pripeljal iz Egipta in jih vodil v puščavo; 11 Dal sem jim svoje statute in jim dal vedeti moje zakone, tako da tisti, ki jih spoštuje, živi zanje. Dala sem jim tudi svoje sobote kot znak med mano in njimi, tako da so vedeli, da sem jaz, Gospod, tisti, ki jih posvečam. Toda Izraelci so se v puščavi uprli meni: niso hodili po mojih odlokih, prezirali so moje zakone, ki jih je treba upoštevati, da človek živi, ​​in so vedno kršili moje sobote. Potem sem se odločil, da bom svoje pustovanje izlil v puščavi in ​​jih iztrebil. Jaz pa sem za svoje ime ravnal drugače, da se ne bi osramotil v očeh ljudi, pred katerimi sem jih pripeljal ven. Zaprisegel sem se jim v puščavi, da jih ne bom več vodil na deželo, ki sem jim jo dodelil, zemljo, kapljeno z mlekom in medom, najlepšo od vseh dežel, ker so prezirali moje zapovedi, niso sledili mojim statutom in oskrunili so moje sobote, medtem ko so se njihova srca pritrdila svojim idolom. Vendar se mi je oko usmililo in jih nisem uničil, vseh jih nisem iztrebil v puščavi. Njihovim otrokom sem v puščavi rekel: Ne ravnajte po pravilih svojih očetov, ne upoštevajte njihovih zakonov, ne oskrunite se s svojimi idoli: to sem jaz, Gospod, vaš Bog. Hodite po mojih odlokih, upoštevajte moje zakone in jih uresničujte. Posvetite moje sobote in bodite znamenje med mano in vami, tako da se bo vedelo, da sem to jaz, Gospod vaš Bog. Toda tudi otroci so se uprli meni, niso hodili po mojih odlokih, niso upoštevali in niso izvajali mojih zakonov, ki dajejo življenje tistim, ki jih spoštujejo; oskrunili so moje sobote. Potem sem se odločil, da bom svoje pustovanje izlil nanje in v puščavi izzval jezo proti njim. Toda umaknil sem roko in storil drugače, če sem spoštoval svoje ime, da ne bi bil zloben pred očmi ljudi, pred katerimi sem jih spravil ven. In v puščavi sem jim prisegel, da sem dvignil roko, da jih bom razkropil med ljudmi in raztresel po tujih deželah, ker niso izvajali mojih zakonov, zares so prezirali moje odloke, omalovažili so moje sobote in njihove oči so bile vedno obrnjene idolom svojih očetov. Potem sem jim celo dal slabe statute in zakone, zaradi katerih niso mogli živeti. Poskrbel sem, da so se onesnažili v svojih darovanjih tako, da so skozi ogenj prepeljali vse svoje prvorojene, da bi jih prestrašil, da bodo spoznali, da sem Gospod. Potem govorite z Izraelci, človekovim sinom, in jim recite: Gospod Bog pravi: Ponovno sem to storil očetje, ki so me zagrešili tako, da so se z mano nezvestobo ravnali po tem, ko sem jih uvedel v deželo, ki sem jo dvignil z roko. zapriseženi, da bi jih dali, so si ogledali vsak visoki hrib, vsako zeleno drevo in tam žrtvovali in prinašali svoje provokativne ponudbe: tam so odlagali svoje sladke parfume in si nalivali svoje libance. Rekel sem jim: Kaj je ta hrib, na katerega greš?