Molitev molka: najmočnejša molitev, ki jo lahko naredim

Molitev molka vsi pisci mistične teologije obravnavajo kot eno od stopenj razmišljanja. Zato ga je treba razlikovati od meditacije in čustvene molitve. Med slednjo in molitvijo zveze ima vmesno mesto. Kot že ime pove, je molitev tišine tista, v kateri duša doživi izjemen mir in počitek, ki ju spremlja užitek ali užitek pri razmišljanju o Bogu kot prisotnem. Bog v tej molitvi duši daje intelektualno znanje o svoji navzočnosti in daje občutek, da je resnično v komunikaciji z njim, čeprav to počne na nekoliko prikrit način. Manifestacija se povečuje v razlikovanju, ker združitev z Bogom postane višjega reda. Tega mističnega daru ni mogoče pridobiti, ker je nadnaravno. Bog je tisti, ki čuti svojo prisotnost v notranji duši. Določen Božji vid, ki ga dobimo v njem, ni isto kot luč vere, čeprav temelji na veri. Dar modrosti se v tej stopnji še posebej uporablja, saj je v vsaki stopnji razmišljanja. Po Scaramellijevem mnenju naj bi bil namen tega darila vsaj do določene mere, da bi Bog predstavil dušo in toliko bolj, ker je darilo obilnejše. Nekateri avtorji pravijo, da tega ni treba razumeti z navadnim darilom modrosti, ki je nujno povezan s posvečevalno milostjo in ga ima vsak pravičen človek, ampak z modrostjo kot eno od karizem ali izrednih milosti Svetega Duha, ki je posebej podeljena privilegiranim dušam. . čeprav temelji na veri. Dar modrosti se v tej stopnji še posebej uporablja, saj je v vsaki stopnji razmišljanja. Po Scaramellijevem mnenju naj bi bil namen tega darila vsaj do določene mere, da bi Bog predstavil dušo in toliko bolj, ker je darilo obilnejše. Nekateri avtorji pravijo, da tega ni treba razumeti z navadnim darilom modrosti, ki je nujno povezan s posvečevalno milostjo in ga ima vsak pravičen človek, ampak z modrostjo kot eno od karizem ali izrednih milosti Svetega Duha, ki je posebej podeljena privilegiranim dušam. . čeprav temelji na veri. Dar modrosti se v tej stopnji še posebej uporablja, saj je v vsaki stopnji razmišljanja. Po Scaramellijevem mnenju naj bi bil namen tega darila vsaj do določene mere, da bi Bog predstavil dušo in toliko bolj, ker je darilo obilnejše. Nekateri avtorji pravijo, da tega ni treba razumeti z navadnim darilom modrosti, ki je nujno povezan s posvečevalno milostjo in ga ima vsak pravičen človek, ampak z modrostjo kot eno od karizem ali izrednih milosti Svetega Duha, ki je posebej podeljena privilegiranim dušam. . Bog daje dušo in je še bolj prisoten, ker je darilo obilnejše. Nekateri avtorji pravijo, da tega ni treba razumeti z navadnim darilom modrosti, ki je nujno povezan s posvečevalno milostjo in ga ima vsak pravičen človek, ampak z modrostjo kot eno od karizem ali izrednih milosti Svetega Duha, ki je posebej podeljena privilegiranim dušam. . Bog daje dušo in je še bolj prisoten, ker je darilo obilnejše.

(I) Sprva molitev molka izhajamo samo od časa do časa in nato le nekaj minut. (2) Zgodi se, ko je duša že dosegla molitvo spominjanja in tišine ali kar nekateri avtorji imenujejo molitev preprostosti. (3) Stopnja molitve ni dokončno stanje, ki izključuje vrnitev v prejšnja stanja. (4) Pogosto pride čas, ko molitev tišine ni le zelo pogosta, ampak običajna. V tem primeru se to zgodi ne le v določenem času za molitev, ampak vsakič, ko se božja misel predstavi. (5) Že takrat je podvržen prekinitvam in spremembam intenzitete, včasih močan in včasih šibek.

Molitev tišine ne preprečuje popolnoma izvajanja dušnih sposobnosti. Oporoka sama ostane ujetnica. Zdi se, da imata intelekt in spomin večjo dejavnost za stvari Božje v tem stanju, vendar ne toliko za svetovne zadeve. Lahko se tudi izognejo mejam nadzora in se potepajo nad čudnimi in neuporabnimi mislimi, pa vendar volja, ki jo pritegne čar Božanske prisotnosti, svoje užitke nadaljuje, ne povsem na pasiven način, vendar je sposobna vzbuditi goreče naklonjenosti in težnje. Kar se tiče čutov telesa, nam sveti Frančišek iz prodaje pravi, da lahko ljudje med molitvijo tišine poslušajo in se spominjajo stvari, ki so jih povedali v bližini; in ob navajanju svete Terezije opaža, da je nekakšna vraževernost tako ljubosumna na svoj počitek, da se vzdržujemo kašlja in skoraj ne dihamo iz strahu, da bi ga izgubila. Bog, ki je avtor tega miru, nam ga ne bo prikrajšal za neizogibna fizična gibanja ali celo za neprostovoljno potepanje domišljije. Duhovni sadeži so notranji mir, ki ostane po času molitve, globoka ponižnost, odnos in naklonjenost duhovnim dolžnostim, nebeška luč v intelektu in stabilnost volje v dobrem. Prav s temi sadeži se resnične mistike lahko ločijo in razlikujejo od lažnih mistikov.