Današnja molitev: Predanost sedmim Marijinim veseljem

Sedem radosti Device (ali Marije, Jezusove Matere) je priljubljena pobožnost dogodkom iz življenja Device Marije, ki izhajajo iz tropa srednjeveške pobožne literature in umetnosti.

Sedem radosti so bili pogosto upodobljeni v srednjeveški pobožni literaturi in umetnosti. Sedem radosti so na splošno navedeni kot:

Oznanjenje
Matere Jezusove
Oboževanje čarovnikov
Kristusovo vstajenje
Kristusov vnebovzetje v nebesa
Binkošti ali sestop Svetega Duha nad apostoli in Marijo
Kronanje Device v nebesih
Sprejete so bile druge možnosti, ki bi lahko vključevale Obisk in najdbo v templju, kot v obliki rožnega venca frančiškanske krone, ki uporablja sedem radosti, a izpušča vnebovzetje in binkošti. Zastopanje v Marijinem vnebovzetju lahko nadomesti ali kombinira s kronanjem, zlasti od petnajstega stoletja naprej; do 17. stoletja je norma. Tako kot pri drugih serijah prizorov so različne praktične posledice upodobitev v različnih medijih, kot so slika, miniaturna rezbarjenje slonovine, liturgična drama in glasba, privedle do različnih konvencij, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta geografija in l vpliv različnih verskih redov. Obstaja ustrezen niz sedmih Devičinih bolečin; oba niza sta vplivala na izbor prizorov v upodobitvah Življenja Device.
Prvotno je bilo pet radosti Device. Pozneje se je to število v srednjeveški literaturi povečalo na sedem, devet in celo petnajst, čeprav je sedem ostalo najpogostejše število, druge pa v umetnosti redko najdemo. Marijinih pet radosti se omenja v pesmi iz 1462. stoletja Sir Gawain in zeleni vitez kot vir Gawainove moči. Pobožnost je bila še posebej priljubljena v angleški predreformaciji. Francoski pisatelj Antoine de la Sale je okoli leta XNUMX zaključil satiro Les Quinze Joies de Mariage ("Petnajst poročnih radosti"), ki je deloma parodirala v obliki Les Quinze Joies de Notre Dame ("Petnajst radosti naše gospe" ), priljubljena litanija.