Tri stopnje molitve

Molitev ima tri stopnje.
Prva je: spoznajte Boga.
Drugo je: poslušajte Boga.
Tretja je: odzivajte se na Boga.

Če greš skozi te tri stopnje, si prišel do globoke molitve.
Lahko se zgodi, da še niste dosegli prve stopnje, to je srečanja z Bogom.

1. Srečanje z Bogom kot otrok
Potrebno je prenovljeno odkritje velikih molilnih sredstev.
V dokumentu "Novo Millennio Ineunte" je papež Janez Pavel II postavil nekaj močnih alarmov, ki pravijo, da se je "treba naučiti moliti". Zakaj si to rekel?
Ker malo molimo, slabo molimo, mnogi ne molijo.
Pred nekaj dnevi me je šokiral sveti župnik, ki mi je rekel: „Vidim, da moji govorijo molitve, vendar ne morejo govoriti z Gospodom; pravi molitve, vendar ne more komunicirati z Gospodom ... "
Rekel sem rožni venec danes zjutraj.
Pri tretji skrivnosti sem se zbudil in rekel sam sebi: »Že ste v tretji skrivnosti, a ste že govorili z Gospo? Rekli ste že 25 Zdravo Marijo in še niste rekli, da jo ljubite, še niste govorili z njo! "
Izgovarjamo molitve, vendar ne vemo, kako govoriti z Gospodom. To je tragično!
V Ineunti Novo Millennio papež pravi:
"... Naše krščanske skupnosti morajo postati pristne molitvene šole.
Izobraževanje v molitvi mora postati na nek način kvalificirana točka vsakega pastoralnega programa ... ".
Kaj je prvi korak pri učenju molitve?
Prvi korak je naslednji: resnično moliti, jasno razumeti, kaj je bistvo molitve, se boriti, da bi prišli tja in prevzeli nove, stalne in globoke navade pristne molitve.
Torej, prva stvar je, da se naučite napačnih stvari.
Ena od navad, ki jo imamo že od otroštva, je navada govora, navada moteče govorne molitve.
Občasno se motijo ​​normalno.
Ampak biti navadno moten, ni normalno.
Pomislite na nekatere rožnega venca, na nekaj odsotnega petja!
Sveti Avguštin je zapisal: "Bog daje prednost lajanju psov pred odsotnim petjem!"
Nimamo dovolj treninga za koncentracijo.
Don Divo Barsotti, velik učitelj mistike in molitve našega dne, je zapisal: "Navajeni smo, da nas napadejo in prevladujejo vse misli, medtem ko nismo vajeni, da bi nad njimi vladali".
To je veliko zlo duhovnega življenja: nismo navajeni molčati.
Tišina ustvarja vzdušje globine molitve.
Prav tišina pomaga pri navezovanju stikov s seboj.
Tišina se odpre poslušanju.
Tišina ni tiha.
Tišina je namenjena poslušanju.
Ljubezen do tišine moramo imeti radi.
Tišina ustvarja red, jasnost, preglednost.
Mladim rečem: "Če ne dosežete molitve tišine, ne boste nikoli prišli do prave molitve, ker se ne boste spustili v svojo vest. Morate priti oceniti tišino, ljubiti tišino, trenirati v tišini ... "
Ne treniramo koncentracije.
Če ne bomo trenirali koncentracije, bomo imeli molitev, ki ne gre globoko v srce.
Moram najti notranji stik z Bogom in nenehno vzpostavljati ta stik.
Molitev nenehno grozi, da bo zdrsnila v čisti monolog.
Namesto tega mora postati intervju, postati mora dialog.
Od spominjanja je vse odvisno.
V ta namen se ne zapravijo nič truda in četudi ves čas molitve mineva samo v iskanju spomina, bi bilo to že bogato molitev, ker zbirati pomeni biti buden.
In človek v molitvi mora biti buden, mora biti prisoten.
Nujno je zasaditi temeljne ideje molitve v glavo in v srce.
Molitev ni eden izmed mnogih poklicev dneva.
Je duša celega dne, ker je odnos z Bogom duša celega dne in vseh dejanj.
Molitev ni dolžnost, ampak potreba, potreba, darilo, veselje, počitek.
Če ne pridem sem, nisem prišel k molitvi, nisem razumel.
Ko je Jezus učil molitev, je rekel nekaj izjemnega pomena: "... Ko moliš, reci: Oče ...".
Jezus je razložil, da molitev vstopa v ljubeč odnos z Bogom in postaja otrok.
Če nekdo ne stopi v odnos z Bogom, ne moli.

Prvi korak v molitvi je srečanje z Bogom, vzpostavitev ljubečega in sporočilnega odnosa.
To je točka, za katero se moramo boriti z vsemi močmi, saj se tu igra molitva.
Moliti je srečati Boga s toplim srcem, pomeni srečati Boga kot otroke.

"... Ko moliš, reci: Oče ...".