Marija iz Međugorja: kdaj se bodo prikazi prenehali?

Tu je nekaj odlomkov iz intervjuja, ki ga je Marija 14. januarja v Marzi podelila Albertu Bonifaciju. Na vprašanje, ali se Marija zaveda, kaj papež misli o Međugorju, je odgovor zelo kompleksen in poln pričevanj, ki dokazujejo - kot vsi vedo - resnično zanimanje papeža, ki "bere tudi odmev Međugorja". In ko Alberto vpraša: "A vi osebno verjamete v Međugorje?" Marija odgovori: "Ja. Da, ker je večkrat dejal, da verjame. " Kasneje je A. vprašal, ali je res, da je Gospa od vizionarjev prosila, naj izberejo versko življenje. Odgovor je ne! Gospa ni nikoli izrecno povabila k verskemu življenju. [Želja, ki jo je na začetku izrazila Madona, ni bila niti povabilo niti prošnja, prim. Tudi sveti Pavel, 1 Kor 7,7, ed.]

Na začetku smo brali o Lourdesu in Fatimi in mislili smo, da prikazi trajajo največ 18-krat kot v Lourdesu in da se mora naše življenje končati v samostanu kot pri Bernardetti in Luciji. Tisoč na tisoč sem bil prepričan, da moram vstopiti v samostan, zato so tudi Ivan in ostali iskali to pot. " Potem Marija s preprostostjo pove, kako so jo različni dogodki prepričali, da si je izbrala zakonsko življenje in kako zdaj uspeva uskladiti družinsko življenje (ima tri otroke) z vlogo vizionarke.

A. sprašuje, ali se je po več kot 16 letih prividov njegov odnos z Madonno spremenil, M. pa odgovarja, da se ni nič spremenilo, da se Marija vedno zdi enako, tudi če je mogoče, "še mlajša od prvih dni. Samo, - dodaja Marija, - zdaj smo bolj zreli in naša rast se zahvaljuje Bogu z Gospo. " M. nato s pričevanji, ki jih je neposredno seznanjen, poudarja, kako je mogoče s trpljenjem srečati Jezusa in zato je križ res skrivnost odrešenja in nas vabi, da žrtvujemo trpljenje za brate in za dušje čistilcev. A., soočen s sestrinim trpljenjem, vpraša, ali Jezusova križarska daritev do zadnje kapljice krvi ni bila dovolj za naše zveličanje: zakaj Bog v rešilnem načrtu zahteva tudi naše trpljenje? Marija odgovarja: "Velikokrat rečemo, da je trpljenje skrivnost, vendar vedno rečem:" Skozi trpljenje srečamo Jezusa na križu ". Koliko ljudi mi reče: če ne bi imel tega trpljenja, se nikoli ne bi približal Jezusu ... Toliko se pritožujemo nad smrtjo naših bližnjih: bil je mlad, bil bi lahko še bolj pobegnil. Želeli bi si dolgo življenje, na večnost pa ne razmišljamo več. Prosimo za ljudi, ki pomagajo trpečim, ki jim pomagajo ponuditi trpljenje tudi drugim.

Na vprašanje o trajanju prividov M. odgovarja, da ne ve, ali in kdaj bodo prikazovanja prenehala, in dodaja: "Nekoč smo Gospo vprašali, kdaj se bodo prikazovanja končala" in Gospa je odgovorila: "Ste me naveličali?" Od tega trenutka smo si rekli: "Ne sprašujemo več". A. sprašuje: "Ali z nadaljevanjem takšnega perverznega sveta vidimo splave, razveze, zločin, marginalizacijo, vojne ... Ali mislite, da bo Gospa še naprej pustila solze ali bodo človeške kazni doletele?". M. odgovarja: "Vedno pravim, da nas Gospa želi, podobno kot učitelj, ponovno vzgajati ... Človek, ki nima Boga na prvem mestu svojega življenja, je sposoben delati vse, krasti, ubijati itd." Postavite Boga na prvo mesto: vse ostalo je rezultat tega. "Tu mislim, da je Gospa prišla, da nas je vzgajala k veri ... Videla sem, da nam Gospa samo prinaša Jezusa, nam pokaže Cerkev, pokaže nama molitveno skupino, kjer se lahko srečamo in skupaj molimo, si pomagamo, izmenjujemo izkušnje življenja dnevno. Vsak dan nas Gospa tako ali drugače vrže v to resničnost vere. V trenutku, ko ste rekli: vera je dar, z molitvijo lahko dobite ta dar vere in nam govori: molite za ta dar vere.