Meditacija o našem očetu

Oče
Kristus me že od prve besede uvaja v novo dimenzijo odnosa z Bogom, saj ni več moj "Dominator", moj "Gospod" ali moj "Gospodar". On je moj oče. In nisem samo hlapec, ampak sin. Zato se obračam na vas, oče, s spoštovanjem do tistega, ki je tudi to, vendar s svobodo, zaupanjem in intimnostjo sina, ki se zaveda, da je ljubljen, prepričan tudi v obup in sredi suženjstva sveta. in greh. On, Oče, ki me pokliče, dokler se ne vrnem, jaz sem bludni sin, ki se bom k njemu vrnil kesanje.

nostro
Ker ne samo moj Oče ali "moj" (moja družina, prijatelji, moj družbeni razred, moji ljudje, ...), ampak oče vseh: bogatih in revnih, svetnika in grešnika, kulturnikov in o nepismenih, ki jih vsi neumorno kličete k sebi, k kesanju, k svoji ljubezni. "Naši", vsekakor, vendar ne zmede vseh: Bog ljubi vsakega posebej; On je zame vse, ko sem v preizkušnji in potrebi, ves je moj, ko me kliče vase z kesanjem, poklicanostjo, tolažbo. Pridevnik ne izraža posesti, temveč povsem nov odnos z Bogom; oblika do velikodušnosti, v skladu s Kristusovim naukom; označuje Boga kot skupnega več kot eni osebi: obstaja samo en Bog in ga prepoznajo kot Očeta s strani tistih, ki so ga z vero v njegovega edinorojenega Sina prerodili po vodi in Svetem Duhu. Cerkev je to novo občestvo Boga in ljudi (CCC, 2786, 2790).

da si v nebesih
Izjemno drugače kot jaz, vendar nedaleč stran, res povsod v neizmernosti vesolja in v malem mojega vsakdanjega življenja, vaše občudovanja vredno ustvarjanje. Ta svetopisemski izraz ne pomeni prostora, kot bi lahko bil prostor, ampak način bivanja; ne oddaljenost od Boga, ampak njegovo veličanstvo in četudi je onstran vsega, je tudi zelo blizu ponižnemu in zastrašujočemu srcu (CCC, 2794).

posvečeno bodi tvoje ime
Se pravi, naj me spoštuje in ljubi, tudi ves svet, tudi skozi mene, v svoji zavezanosti, da dam dober zgled, da vodim svoje ime tudi tistim, ki tega še zares ne poznajo. S prošnjo, da se vaše ime posveti, vstopamo v Božji načrt: posvečenje njegovega imena, ki se je razodelo Mojzesu in nato Jezusu, od nas in v nas, pa tudi v vsakem ljudstvu in vsakem človeku (CCC, 2858).

Ko rečemo: "sveti ime tvoje", vzbujamo željo, da bi se ime njega, ki je vedno sveto, štelo za sveto tudi med ljudmi, torej da ni zaničevan, nekaj, kar ne koristi Bogu, moški (Sant'Agostino, Pismo do Proba).

Pridite v svoje kraljestvo
Naj se vaše ustvarjanje, blažena upanja, izpolni v naših srcih in na svetu in vrne se naš rešitelj Jezus Kristus! Z drugim vprašanjem Cerkev gleda predvsem na Kristusovo vrnitev in dokončni prihod Božjega kraljestva, vendar tudi moli za rast Božjega kraljestva v "današnjem času" našega življenja (CCC, 2859).

Ko rečemo: "Prihaja tvoje kraljestvo", ki bo, ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, zagotovo prišlo, vzbudimo svojo željo po tem kraljestvu, da bo prišlo za nas in si zaslužimo kraljevati v njem (sv. Avguštin, ibid.).

tvoja volja bo opravljena
To je volja za zveličanje, tudi če ne razumemo vaših poti. Pomagajte nam sprejeti vašo voljo, napolnite nas z zaupanjem v vas, dajte nam upanje in tolažbo vaše ljubezni in se pridružite naši volji volji vašega Sina, da bomo uresničili svoj načrt odrešenja v življenju sveta. Tega smo radikalno nesposobni, toda združeni z Jezusom in z močjo njegovega Svetega Duha mu lahko predamo svojo voljo in se odločimo, da bomo izbrali tisto, kar je njegov sin vedno izbral: delati, kar je Oče rad (CCC, 2860).

kot v nebesih, tako tudi na zemlji
Ker se svet, tudi skozi nas, tvoje nedostojne instrumente, oblikuje v imitaciji Raja, kjer se vedno izvaja tvoja volja, ki je resnični mir, neskončna Ljubezen in večno Blaženost v tvojem obrazu (CCC, 2825-2826).

Ko rečemo: "Na zemlji bo tako, kot je v nebesih", ga prosimo za poslušnost, za izpolnitev njegove volje, na način, kot ga izpolnjujejo njegovi angeli v nebesih. (Sv. Avguštin, ibid.).

daj nam danes svoj vsakdanji kruh
Naš kruh in kruh vseh bratov, ki premagajo naše sektaštvo in sebičnost. Dajte nam resnično potrebno, zemeljsko prehrano za svojo prehrano in osvobodite nas nepotrebnih želja. Predvsem nam dajte Kruh življenja, Božjo besedo in Telo Kristusovo, večno mizo, ki so jo pripravili za nas in za mnoge od začetka časa (CCC, 2861).

Ko rečemo: "Dajte nam vsakdanji kruh danes", z današnjo besedo mislimo "v današnjem času", v katerem bodisi prosimo za vse stvari, ki jih potrebujemo, in jih vse označimo z izrazom "kruh", ki je najpomembnejša stvar med njimi, ali prosimo za zakrament vernih, ki je potreben v tem življenju, da dosežemo srečo ne že na tem svetu, ampak v večni sreči. (Sv. Avguštin, ibid.).

oprosti nam svoje dolgove, kot odpuščamo svojim dolžnikom
Prosim za vaše usmiljenje, zavedajoč se, da ne more doseči mojega srca, če tudi sam ne morem odpustiti svojih sovražnikov po vzoru in s pomočjo Kristusa. Če torej predstavite svojo ponudbo pri oltarju in se spomnite, da ima vaš brat nekaj proti vam, 24 pustite svoj dar tam pred oltarjem, pojdite najprej, da se pomirite z bratom in se nato vrnite, da ponudite svoje. darilo (Mt 5,23) (CCC, 2862).

Ko rečemo: "Oprostite nam dolgove, ko tudi odpuščamo svojim dolžnikom", opozarjamo, da se moramo vprašati in storiti, da zaslužimo, da smo prejeli to milost (sv. Avguštin, ibid.).

in ne vodite nas v skušnjavo
Ne zapustite nas na milosti poti, ki vodi v greh, po kateri bi se brez vas izgubili. Iztegnite roko in jo primite (prim. Mt 14,24–32), pošljite nam Duha razsodnosti in trdoživosti ter milost budnosti in končne vztrajnosti (CCC, 2863).

Ko rečemo: "Ne vodite nas v skušnjavo", nas z veseljem prosijo, da nas, zapuščeni z njegovo pomočjo, ne prevaramo in ne pristanemo na nobene skušnjave niti ne dovolimo, da bi vas v bolečini strnili (sv. Avguštin, ibid.).

vendar nas osvobodi zla
Skupaj s celotno Cerkvijo vas prosim, da izkažete zmago, ki jo je že dosegel Kristus, nad "knezom tega sveta", ki osebno nasprotuje vam in vašemu načrtu odrešenja, tako da nas boste osvobodili, od koga vse vaše stvarstvo in vse Vaša bitja vas sovražijo in vsi bi radi videli, da ste se izgubili, zavajajoč naše oči s strupenimi užitki, dokler za vedno ne bodo vrgli kneza tega sveta (Jn 12,31) (CCC, 2864).

Ko rečemo: "Reši nas zla", se spomnimo, da odražajo, da še nismo v posesti dobrega, v katerem ne bomo trpeli nobenega zla. Te zadnje besede Gospodove molitve imajo tako širok pomen, da kristjan, v kakršni koli stiski, ko jih izgovarja, izliva solze, od tu začne, tu zastane, tu se njegova molitev konča (sv. Avguštin, ibid.). ).

Amen.
Pa naj bo tudi po vaši volji