Meditacija: soočanje s križem s pogumom in ljubeznijo

Meditacija: soočanje s križem s pogumom in ljubeznijo: medtem ko je Jezus šel gor Jeruzalem, vzel dvanajst učencev sam in jim med potjo rekel: "Glej, gremo v Jeruzalem in Sin človekov bo predan glavnim duhovnikom in pismoukom, obsodili ga bodo na smrt in ga izročili poganom, da ga bodo posmehovali, bičali in križali in bo vstal tretji dan. « Matej 20: 17-19

Kakšen pogovor je moral biti! Medtem ko je Jezus z Dvanajsterico potoval v Jeruzalem tik pred prvim svetim tednom, je Jezus odkrito in jasno spregovoril o tem, kaj ga čaka v Jeruzalemu. Predstavljajte si, kaj učenci. V marsičem bi bilo preveč, da bi jih takrat razumeli. Učenci verjetno v marsičem raje niso poslušali, kaj je rekel Jezus. Toda Jezus je vedel, da morajo slišati to težko resnico, še posebej, ko se je približal čas križanja.

Pogosto je celotno evangelijsko sporočilo težko sprejeti. To je zato, ker nam bo celotno sporočilo evangelija vedno pokazalo žrtvovanje križa v središču. Žrtev ljubezni in popoln objem križa je treba videti, razumeti, ljubiti, ga v celoti sprejeti in samozavestno oznanjati. Kako pa je to storjeno? Začnimo pri našem Gospodu samem.

Jezus ni se bal resnice. Vedel je, da je njegovo trpljenje in smrt neizbežno in je bil pripravljen in pripravljen sprejeti to resnico brez obotavljanja. Križa ni videl v negativni luči. Menil je, da se je treba izogniti tragediji. Dopustil je, da ga strah odvrne. Namesto tega je Jezus na svoje bližajoče se trpljenje pogledal v luči resnice. Svoje trpljenje in smrt je videl kot veličastno ljubezensko dejanje, ki ga bo kmalu ponudil, zato se ni bal ne le zaobjeti teh trpljenj, temveč tudi o njih govoriti z zaupanjem in pogumom.

Meditacija: soočanje s križem s pogumom in ljubeznijo: v svojem življenju smo vabljeni posnemati Jezusov pogum in ljubezen vsakič, ko se moramo z nečim soočiti težko v življenju. Ko se to zgodi, se nekatere najpogostejše skušnjave jezijo zaradi težave ali iščejo načine, kako se ji izogniti, ali obtoževanje drugih ali popuščanje obupu in podobno. Aktivirajo se številni mehanizmi spoprijemanja, s katerimi se skušamo izogniti križem, ki nas čakajo.

Toda kaj bi se zgodilo, če bi namesto tega sledili zgledu naš Gospod? Kaj pa, če bi se z vsakim čakajočim križem srečali z ljubeznijo, pogumom in prostovoljnim objemom? Kaj pa, če namesto da bi iskali izhod, smo iskali tako rekoč noter? To pomeni, da smo iskali način, kako na nek način sprejeti svoje trpljenje žrtven, brez obotavljanja, posnemajoč Jezusov objem svojega križa. Vsak križ v življenju lahko postane orodje veliko milosti v našem življenju in življenju drugih. Zato je treba z vidika milosti in večnosti križe objemati, se jih ne izogibati ali preklinjati.

Pomislite, danes, o težavah, s katerimi se soočate. Ali to vidite enako kot Jezus? Ali lahko vsak križ, ki vam je dan, vidite kot priložnost za žrtveno ljubezen? Ali ga lahko sprejmete z upanjem in zaupanjem, saj veste, da ima Bog od tega koristi? Poskusite posnemati našega Gospoda, tako da z veseljem sprejmete težave, s katerimi se soočate, in ti križi bodo sčasoma delili vstajenje z našim Gospodom.

Moj trpeči Gospod, križ križa si prosto sprejel z ljubeznijo in pogumom. Videli ste izven očitnega škandala in trpljenja in zlo, ki vam je bilo storjeno, ste preoblikovali v največje dejanje ljubezni, kar ste ga kdaj poznali. Daj mi milost, da posnemam tvojo popolno ljubezen in to z močjo in samozavestjo, ki si jo imel. Jezus, verjamem vte.