Današnja meditacija: Posnemajte Jezusa in vodite ljubezen

Če želimo, da nas imajo za resnično dobro naših učencev in jih zavezujejo k izpolnjevanju dolžnosti, ne smete nikoli pozabiti, da zastopate starše te drage mladine, ki je bila vedno nežni cilj mojega poklica, mojega študija , mojo duhovniško službo in našo salezijansko kongregacijo. Če ste torej resnični očetje svojih učencev, morate imeti tudi njihovo srce; in nikoli ne pridite do represije ali kaznovanja brez razloga in brez pravičnosti in samo na način, ki se ji na silo prilagaja in opravlja dolžnost.
Kolikokrat, dragi moji otroci, v svoji dolgi karieri sem se moral prepričati o tej veliki resnici! Vsekakor je lažje biti razdražen kot potrpeti: otroku groziti kot ga prepričevati: še enkrat bi rekel, da je za našo nestrpnost in ponos bolj primerno kaznovati tiste, ki se upirajo, kot pa jih popravljati, tako da jih trdno nosimo in prijazno. Dobrodelnost, ki vam jo priporočam, je tista, ki jo je sv. Pavel uporabil za zveste, ki so se nedavno spreobrnili v Gospodovo vero, in ki so ga pogosto spravili v jok in prosjačenje, ko jih je videl kot manj poslušne in ustrezajo njegovi vnemi.
Ko je človek karan, je težko ohraniti tisto umirjenost, ki je potrebna, da se odstrani dvom, da nekdo dela za to, da čuti svojo avtoriteto, ali da izpušča svojo strast.
Svoje otroke imamo za tiste, nad katerimi imamo nekaj moči, da telovadimo. Dajmo se jim skoraj v službo, kakor Jezus, ki je prišel ubogati in ne ukazovati, sram se je tega, kar bi lahko imel v sebi zrak vladarjev; in prevladujmo nad njimi samo zato, da jim služimo z večjim užitkom. To je storil Jezus s svojimi apostoli, toleriral jih je v njihovi nevednosti in hrapavosti, v pomanjkanju zvestobe ter z obnašanjem grešnikov z domačnostjo in domačnostjo, kar je pri nekaterih povzročilo začudenje, pri drugih skoraj škandal, pri mnogih pa sveto upanje prosimo od Boga odpuščanje. Zato nam je rekel, naj se učimo od njega krotkega in ponižnega srca (Mt 11,29).
Ker so naši otroci, odstranimo vso jezo, ko moramo njihove napake zatreti, ali jo vsaj zmerimo, tako da se zdi, da je popolnoma zadušena. Nobene vznemirjenosti duše, nobenega prezira v očeh, nobene žalitve na ustnici; toda čutimo sočutje do trenutka, upamo na prihodnost in takrat boste resnični očetje in resnično popravite.
V določenih zelo resnih trenutkih je priporočilo Bogu, ponižnost zanj, koristnejše od nevihte besed, ki če na eni strani ne storijo nič drugega kot škodujejo tistim, ki jih slišijo, na drugi strani pa ne prinašajte prednosti, kdo si jih zasluži.
Ne pozabite, da je vzgoja stvar srca in da je samo Bog njen gospodar in ne bomo mogli ničesar uspeti, če nas Bog ne nauči umetnosti in nam ne da ključev.
Poskusimo se narediti ljubljene, opogumiti dolžnost svetega Božjega strahu in z občudovanja vredno lahkoto bomo odprli vrata toliko src in se nam pridružili, da bomo zapeli hvalo in blagoslov njemu, ki je želel postati naš model, naša pot., naš zgled v vsem, še posebej v vzgoji mladih.