Današnja meditacija: vrhunec dobrodelnosti

Zakaj, brata, nismo preveč skrbni pri iskanju priložnosti za medsebojno odrešenje in si medsebojno ne pomagamo tam, kjer se nam zdi najbolj potrebno, in bratsko nosimo bremena drug drugega? Apostol nas želi spomniti na to: »Nosite bremena drug drugega, izpolnili boste Kristusovo postavo« (Gal 6). In drugje: Nosite drug drugega z ljubeznijo (prim. Ef 2). To je nedvomno Kristusova postava.
Kaj v svojem bratu zaradi kakršnega koli razloga - ali zaradi nujnosti ali zaradi telesne okvare ali lahkotnosti - vidim, da ne morem popraviti, zakaj ne bi mogel zdržati s potrpljenjem? Zakaj ne bi zanj skrbel ljubeznivo, kot piše: Ali bodo njihove malčke nosili v mojem naročju in jih božali po kolenih? (prim. Is 66, 12). Morda zato, ker mi primanjkuje tiste ljubezni, ki trpi vse, ki je potrpežljiva v vztrajanju in prijazna v ljubezni po Kristusovi postavi! S svojo strastjo je prevzel nase naša zla in s svojim sočutjem prevzel nase bolečine (prim. Iz 53), ljubil tiste, ki jih je prinesel, in tiste, ki jih je ljubil. Po drugi strani pa tisti, ki sovražno napade svojega brata v stiski ali ki spodkopava njegovo slabost, se nedvomno podredi hudičevemu zakonu in ga udejanja v praksi. Zato uporabljajmo razumevanje in vadimo bratstvo, boj proti šibkosti in samo preganjanje porokov.
Najprimernejše vedenje Bogu je tisto, ki, čeprav se razlikuje po obliki in slogu, z veliko iskrenostjo sledi božji ljubezni in zanj ljubezni do bližnjega.
Dobrodelnost je edino merilo, po katerem je treba vse narediti ali ne, spremeniti ali ne spremeniti. Načelo je tisto, ki mora usmerjati vsako dejanje in njegov cilj. Če delujemo v zvezi s tem ali ga navdihujemo, nič ni neprimerno in vse je dobro.
Naj se nam udostoji podeliti to dobrodelnost, tisti, ki ji brez nje ne moremo ugajati, tisti, brez katere ne moremo storiti popolnoma nič, ki živi in ​​kraljuje, Bog, stoletja brez konca. Amen.