Današnja meditacija: Inkarnacija, ki nas je odrešila

Bog in vsa božja dela so človekova slava; in človek je kraj, kjer se zbira vsa božja modrost in moč. Kakor zdravnik dokazuje svojo spretnost pri bolnih, se tudi Bog manifestira pri moških. Zato Pavel pravi: "Bog je vse zaprl v temi nevernosti, da bi milost uporabil za vse" (prim. Rim 11). Ne aludira na duhovne moči, ampak na človeka, ki je stal pred Bogom v stanju neposlušnosti in izgubil nesmrtnost. Pozneje pa je dobil božjo milost za zasluge in medij svojega Sina. Tako je imel v sebi dostojanstvo posvojenega sina.
Če bo človek brez zamer prejel pristno slavo, ki izhaja iz tega, kar je bilo ustvarjeno, in od tistega, ki ga je ustvaril, torej od Boga, vsemogočnega, arhitekta vseh stvari, ki obstajajo, in če bo ostal v ljubezen do njega v spoštljivi pokornosti in v nenehnem zahvalju, bo na ta način dobival še večjo slavo in napredek, dokler ne postane podoben tistemu, ki je umrl, da bi ga rešil.
Dejansko se je sam Božji Sin spustil "v mesu, podobnem grehu" (Rim 8), da bi obsodil greh in ga po obsodbi popolnoma izključil iz človeštva. Poklical je človeka, da bi bil podoben sebi, ga naredil za Božjega posnemovalca, ga začel po poti, ki jo je označil Oče, da bi lahko videl Boga in mu dal Očeta v dar.
Božja Beseda je postavila svoj dom med ljudmi in postala Sin človekov, da bi navadila človeka razumeti Boga in navadila Boga, da bi svoj dom postavil v človeka po očetovi volji. Zato nam je sam Bog dal "znak" našega odrešenja tistega, ki je bil rojen od Device, Emmanuel: ker je bil tisti Gospod, ki je rešil tiste, ki sami po sebi niso imeli možnosti za zvezo.
Zato Pavel, kar kaže na radikalno človekovo šibkost, pravi: "Vem, da dobro ne prebiva v meni, torej v mojem telesu" (Rim 7), saj dobro naše odrešenje ne izvira iz nas, ampak od Boga In spet vzklikne Pavel: «Jaz sem bednik! Kdo me bo osvobodil tega telesa, posvečenega smrti? " (Rim 18:7). Nato predstavi osvoboditelja: svobodna ljubezen našega Gospoda Jezusa Kristusa (prim. Rim 24:7).
To je napovedal sam Izaija: Okrepi se, šibke roke in zlomljena kolena, pogum, zmedeni, potolaži se, ne bojte se; glej naš Bog, delaj pravičnost, daj nagrado. Sam bo prišel in bo naše odrešenje (prim. Je 35).
To kaže, da nimamo odrešenja od nas, ampak od Boga, ki nam pomaga.

svetega Ireneja, škofa